Gospodinjstva se spet zadolžujejo
Dobiček bank se še naprej krči, kažejo julijski podatki Banke Slovenije.
Odpri galerijo
Foto Jože Suhadolnik
Ljubljana - Dobičkonosnost slovenskih bank se še naprej znižuje, krčijo se tako neto obrestni kot neto neobrestni prihodki, do julija pa so skoraj vse banke izkazovale rast stroškov oslabitev in rezervacij, kažejo podatki Banke Slovenije. Posojila gospodinjstvom so se julija povečala, medtem ko se je zmanjševanje posojil podjetjem nadaljevalo, vendar manj intenzivno kakor v drugem četrtletju.
Bilančna vsota bank se je julija povečala na 43,7 milijarde evrov in je bila za 7,8 odstotka višja kakor pred enim letom. Dobiček bančnega sistema pred obdavčitvijo se je v prvih sedmih mesecih letos znašal 154 milijonov evrov, kar je le tretjina dobička v enakem obdobju lani. Neto obrestni prihodki bank so se zmanjšali za 3,9 odstotka glede na enako obdobje lani, prav tako tudi neto obrestna marža, ki je do konca julija za zadnje enoletno obdobje znašala 1,69 odstotka. Neto neobrestni prihodki bank še vedno za četrtino zaostajajo za lanskimi v enakem obdobju.
Zmanjševanje obsega posojil nebančnemu sektorju se je julija nadaljevalo, vendar manj intenzivno kot v predhodnih mesecih Medletno gledano je rast posojil z 1,6 odstotki ostala pozitivna. Medtem ko se obseg posojil zmanjšuje, so se posojila gospodinjstvom povečala, predvsem zaradi rasti stanovanjskih posojil. »Ponudba in povpraševanje na nepremičninskem trgu sta po preklicu epidemije ponovno aktivneje zaživela, nadaljnja rast stanovanjskih posojil pa bo odvisna od razvoja gospodarskih razmer in razmer na trgu dela,« ocenjujejo v Banki Slovenije. Delež nedonosne izpostavljenosti bank se je znižal povsod, razen pri obrtnikih, kjer je ta julija porasla za 0,4-odstotne točke, na 4,3 odstotka.
Medletna rast vlog nebančnega sektorja je julija z 9 odstotki močno presegla rast posojil nebančnemu sektorju. Gospodinjstva so tako imela konec julija na bankah 21,6 milijarde evrov denarja, podjetja pa 7,4 milijarde.
Bilančna vsota bank se je julija povečala na 43,7 milijarde evrov in je bila za 7,8 odstotka višja kakor pred enim letom. Dobiček bančnega sistema pred obdavčitvijo se je v prvih sedmih mesecih letos znašal 154 milijonov evrov, kar je le tretjina dobička v enakem obdobju lani. Neto obrestni prihodki bank so se zmanjšali za 3,9 odstotka glede na enako obdobje lani, prav tako tudi neto obrestna marža, ki je do konca julija za zadnje enoletno obdobje znašala 1,69 odstotka. Neto neobrestni prihodki bank še vedno za četrtino zaostajajo za lanskimi v enakem obdobju.
Rast stanovanjskih posojil
Zmanjševanje obsega posojil nebančnemu sektorju se je julija nadaljevalo, vendar manj intenzivno kot v predhodnih mesecih Medletno gledano je rast posojil z 1,6 odstotki ostala pozitivna. Medtem ko se obseg posojil zmanjšuje, so se posojila gospodinjstvom povečala, predvsem zaradi rasti stanovanjskih posojil. »Ponudba in povpraševanje na nepremičninskem trgu sta po preklicu epidemije ponovno aktivneje zaživela, nadaljnja rast stanovanjskih posojil pa bo odvisna od razvoja gospodarskih razmer in razmer na trgu dela,« ocenjujejo v Banki Slovenije. Delež nedonosne izpostavljenosti bank se je znižal povsod, razen pri obrtnikih, kjer je ta julija porasla za 0,4-odstotne točke, na 4,3 odstotka.
Medletna rast vlog nebančnega sektorja je julija z 9 odstotki močno presegla rast posojil nebančnemu sektorju. Gospodinjstva so tako imela konec julija na bankah 21,6 milijarde evrov denarja, podjetja pa 7,4 milijarde.
