Gradbeništvo: strah pred novo katastrofo

Ljubljana – Čeprav gradbeništvo v Sloveniji v zadnjih mesecih raste, so gradbinci zelo zaskrbljeni. Po letu 2015 pričakujejo novo krizo, saj Slovenija nima pripravljenih projektov, ki so nujni za uspešno črpanje evropskih sredstev.

V prvih štirih mesecih letos je bila vrednost opravljenih gradbenih del za 40 odstotkov višja kot v istem obdobju lani. Rast gradbeništva je povezana z uresničevanjem zadnjih rokov za koriščenje evropskih sredstev iz zadnje finančne perspektive.

Zaradi proračunske luknje – država ima celo težave najti denar za vzdrževanje cest in obnovo železniške proge – je denar EU najpomembnejši vir za javne naročnike. Blaž Miklavčič, predsednik upravnega odbora GH holdinga, zato poudarja: »Ključno za gradbeništvo po letu 2015 je, kako se bo javni sektor lotil koriščenja evropskih sredstev. Če bo podobno kot v iztekajoči se finančni perspektivi, ko se je prvi dve leti zgodilo zelo malo in so bili vsi projekti potisnjeni v zadnjo tretjino finančne perspektive, nas čaka katastrofa. Potem bomo imeli v letih 2016 in 2017 zelo majhno realizacijo.«

Tudi predsednik uprave SGP Pomgrad Stane Polanič po prihodnjem letu pričakuje v gradbeništvu krizo, saj na vidiku ni večjih projektov, zato bo novi val krize najbolj prizadel velika in srednja podjetja.

Z njim se strinja direktor zbornice gradbeništva na Gospodarski zbornici Slovenije Jože Renar: »Nobenih načrtov za prihodnost ni, saj nam projektanti sporočajo, da novih naročil za projektiranje ni. Ker pa večja in srednja gradbena podjetja danes z državo opravijo tudi več kot 70 odstotkov vsega posla, je strah v gradbenih podjetjih, kaj bo po letu 2015, zelo velik.«

Ker nova finančna perspektiva za gradnjo javne infrastrukture predvideva veliko manj sredstev od prejšnje in ker projekti ne bodo pripravljeni, se Renar boji novega nenapovedanega padca obsega del. Gradbinci zato od države zahtevajo ukrepanje.

Kaj bo z gradbenimi podjetji?

Murskosoboški gradbinec SGP Pomgrad je po pojasnilih predsednika uprave Staneta Polaniča letos dobro zavzet. Izvaja predvsem dela na nizkih gradnjah in komunalni infrastrukturi; njegovi večji projekti so objekti na železniški progi Pragersko-Murska Sobota, kanalizacija v Zgornjem Podravju, objekti vodopreskrbe v sklopu Pomurskega vodovoda, preplastitev avtoceste, gradnja čistilne naprave v Domžalah pa tudi stanovanjski objekt v Gradcu.

Tudi GH holding je po besedah njegovega predsednika upravnega odbora Blaža Miklavčiča zadovoljivo zaseden, in sicer tako na področju železniške infrastrukture, gradnje čistilnih naprav in tudi pri visokih gradnjah v zdravstvu.

Tako kot Pomgrad in GH holding imajo tudi številni drugi slovenski gradbinci letos dovolj dela. Podatki statističnega urada kažejo, da se po velikem padcu gradbeništva v krizi ta panoga od sredine lanskega leta pobira. Predvsem letos je opazno veliko povečanje vrednosti opravljenih gradbenih del, saj so bila ta v prvih štirih mesecih letos za 40 odstotkov višja kot v istem obdobju lani. Vrednost opravljenih gradbenih del na stavbah je bila v prvi tretjini letošnjega leta za 6,2 odstotka višja kot v istih mesecih lani, na gradbenih inženirskih objektih - denimo na čistilnih napravah in vodovodih - pa so se opravljena dela glede na lani povečala za 57,3.

Pomembni so pripravljeni projekti - a teh ni

Velika rast gradbeništva je povezana z uresničevanji zadnjih rokov za koriščenje evropskih sredstev, zato bodo tudi srednjeročne razmere v gradbeništvu odvisne od učinkovitosti črpanja evropskih sredstev iz nove finančne perspektive 2014-2020. Predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec meni, da bodo investitorji s pripravljenimi projekti tudi v prihodnje lahko koristili evropska sredstva: »Zato je smiselno, da uporabimo razpoložljive projektanske moči in z dobro pripravljenimi projekti startamo na finančna sredstva tudi v novi finančni perspektivi. Evropa bo tudi vnaprej precej poudarila infrastrukturne projekte, saj brez vlaganj v infrastrukturo ne bo mogoče zagotoviti lepše makroekonomske slike.«

A številni naši sogovorniki iz gradbeništva opozarjajo, da novih projektov ni na vidiku. Direktor zbornice gradbeništva na Gospodarski zbornici Slovenije Jože Renar tako pravi, da imajo Avstrijci pripravljene šestletne načrte, ki pa jih v Sloveniji ni. »Projektanti nam sporočajo, da novih naročil za projektiranje ni,« opozarja Renar. Črnogleda sta tudi Polanič in Miklavčič. »Za prihodnost sem največji optimist glede del na železniški infrastrukturi, manj sem optimističen glede čistilnih naprav, še manj pa za dela v zdravstvenem sektorju,« pove predsednik upravnega odbora GH holdinga Blaž Miklavčič.

Zbor za oživitev in razvoj gradbeništva

Več zbornic in drugih deležnikov iz gradbeništva se bo na začetku julija zbralo na zboru za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva, napoveduje Remec. »Gradbinci so trenutno verjetno zadovoljni, da se projekti izvajajo in se jim promet povečuje, a se zavedajo, da to ne bo dolgo trajalo in da ti projekti nimajo večjih razvojnih perspektiv. Precej slabše pa so razmere za pooblaščene inženirje, ker pri sedanjih projektih ni veliko zahtevnejšega inženirskega dela. Gre predvsem za gradnjo komunalne infrastrukture, torej preprostejša dela. Zato smo se inženirji odločili, da je treba za gradbeništvo imeti dolgoročno vizijo,« dodaja predsednik zbornice inženirjev.

Zbornica od nove vlade zahteva ministrstvo ali direktorat za graditev, ki bi postavil in uresničeval dolgoročno strategijo gradbeništva. Vlada naj pripravi ekonomsko upravičene investicijske projekte, ki bodo družbeno, okoljsko in ekonomsko sprejemljivi. Tu naštevajo energetsko obnovo stavb, protipotresno sanacijo objektov, protipoplavno zaščito, komunalno infrastrukturo, male elektrarne in železniško infrastrukturo.

Optimizirati je treba postopke nakupa zemljišč, skrajšati postopke izdelave prostorskih aktov ter izdaje okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj. Spet je treba uvesti davčno olajšavo za investicije, zagotoviti ustrezno podporo bank ter spodbujati javno-zasebna partnerstva in tuje investicije. Zahtevajo zagotovitev plačilne discipline ter plačevanje prispevkov in davkov. Inženirska zbornica od vlade pričakuje odgovorno vodenje javnih investicij in ureditev razmer v javnem naročanju.

»Država se mora zavedati svoje obveznosti do gospodarske panoge, ki je tako odvisna od njenih ravnanj,« poziva Renar. Meni, da mora država začeti ravnati kot dober gospodar, da ne bo vsakokratna vlada spreminjala investicijskih načrtov, ki bi morali biti dolgoročni.