Delodajalci: Nimamo več rezerv, božičnica ne more biti zakonska prisila

Pet delodajalskih organizacij, članic ekonomsko-socialnega sveta (Združenje delodajalcev Slovenije, GZS, Trgovinska zbornica Slovenije, OZS in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije), je izrazilo ostro nasprotovanje predlogu uvedbe obvezne božičnice. Vladi očitajo, da s takšnim ukrepom ignorira socialni dialog, saj bi morale biti sistemske spremembe, ki neposredno vplivajo na stroške dela, obravnavane in sprejete izključno v okviru ESS in s soglasjem socialnih partnerjev.

Po njihovem mnenju obvezna božičnica ne pomeni razbremenitve, kot trdi premier Robert Golob, temveč novo administrativno obremenitev za podjetja. Ukrep bi dodatno zvišal stroške dela in poslabšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki se že zdaj sooča z visokimi stroški in slabšanjem gospodarske kondicije. Organizacije opozarjajo, da se podjetja selijo v tujino, v Sloveniji pa se zapirajo obrati in trgovine, zato gospodarstvo »nima več rezerv«.

Se zaradi Nemčije že zmanjšujejo naročila?

Delodajalci poudarjajo, da je božičnica le izraz za plačilo poslovne uspešnosti, ki jo podjetja izplačajo prostovoljno, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi in če so izpolnjeni kriteriji poslovne uspešnosti. Poslovna uspešnost je pogojena z rezultati, zato je po njihovem mnenju nesprejemljivo, da bi bila zakonsko določena kot obvezni del plače.

V organizacijah opozarjajo, da je že leta 2023 ministrstvo poskušalo uvesti obvezno božičnico v zakon o delovnih razmerjih, kar je bil eden od razlogov, da so delodajalci zapustili ESS. Ob tem dodajajo, da številna podjetja že danes prostovoljno izplačujejo božičnice – v letu 2024 jih je prejela približno tretjina zaposlenih.

»Namesto novih obremenitev gospodarstvo že več kot tri leta pričakuje obljubljene razbremenitve stroškov dela, ki pa jih še vedno ni,« opozarjajo podpisnice izjave.

GZS: Božičnica naj bo nagrada

»Nihče ni proti nagrajevanju zaposlenih. Podpiramo božičnico tam, kjer jo podjetja lahko izplačajo, ne moremo pa privoliti v zakonsko prisilo, saj si tega vsa podjetja ne morejo privoščiti,« je dejal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Spomnil je, da je gospodarstvo v zadnjih letih obremenjeno z več kot desetimi novimi davščinami.

Slovenski razvojni model se bo počasi izpel, potrebujemo novega

Po njegovem bi bilo bolj smiselno razbremeniti nagrado za poslovno uspešnost do dvakratnika povprečne plače posameznika, ki bi bila oproščena tako dohodnine kot socialnih prispevkov. »Obvezna božičnica bi lahko pomenila selitev delovnih mest v tujino, kar se v industriji in delu storitvenih dejavnosti že dogaja,« je opozoril Gorenšček.

Tudi glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc meni, da božičnica lahko ostane stvar poslovne uspešnosti posameznega podjetja. »Obvezna božičnica bi bila gospodarska prisila v napačnem času in bi ogrozila konkurenčnost delovnih mest, zlasti v predelovalnih dejavnostih in turizmu,« je dejal.

Slovenija je po podatkih GZS v zahtevnem položaju: v enem letu se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 3600, v predelovalnih dejavnostih celo za 5200. Rast zaposlovanja imajo le dejavnosti, kjer je država največji delodajalec – javna uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo.

Neprijetna sporočila z obvezniškega trga

Ivanc je opozoril tudi na vpliv ukrepa na javne finance, saj bi obvezna božičnica dvignila stroške dela v državnem sektorju, kjer plače letos že močno rastejo na podlagi lanskega dogovora vlade s sindikati. »Rast plač v javnem sektorju je še enkrat višja kot v zasebnem in ne temelji na produktivnosti,« je poudaril.

GZS opozarja tudi na širši kontekst: slovenska gospodarska rast v prvi polovici leta močno zaostaja za povprečjem EU. Po napovedi Umarja naj bi BDP letos zrasel za le 0,8 odstotka, kar je daleč od dolgoletnega povprečja 2,9 odstotka. Medtem se napovedi za rast v EU zvišujejo.

Slovenija je imela lani med članicami OECD drugo največjo rast davčnega primeža plač. Ta bo z uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo v letu 2025 dosegel 46,6 odstotka, morebitne nove obremenitve pa bi ga dvignile celo do 48,6 odstotka.