
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Potem ko je Ajpes prejšnji teden objavil, da so gospodarske družbe prihodke lani povečale za štiri odstotke, neto čisti dobiček pa za kar 13 odstotkov, so se pojavili očitki, da pogoji poslovanja v državi in stanje v gospodarstvu niso tako slabi, kot nenehno poudarjajo zbornice in delodajalci. V GZS opozarjajo, da stanja gospodarstva ni mogoče presojati zgolj na podlagi neto dobička, in dodajajo, da to ne zanika padajočega trenda.
Poslovanje gospodarstva lani je bilo spodbudno in uspešno, so prejšnji teden ocenili v Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). O dobičkih v gospodarstvu se v javnosti zelo rado posplošuje, je objavo Ajpesa o rasti dobička gospodarskih družb v lanskem letu komentiral Bojan Ivanc iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Izpostavil je, da se je pred volitvami v javnosti govorilo o 'rekordnih dobičkih', dejansko pa so bili ti v obdobju 2022–2024 pretežno ustvarjeni v treh dejavnostih – farmaciji, finančnem sektorju in energetiki, v ppreostalem delu gospodarstva, ki ustvari 91 odstotkov celotne dodane vrednosti gospodarstva, pa so se v tem obdobju realno znižali za 16 odstotkov.
»Z dobički se poskuša tudi v javnosti vzbuditi dvom o opozorilih gospodarskih organizacij o padajočih trendih gospodarstva tako za zadnja tri leta kot za lani. Podatki za lani, ki jih je objavil Ajpes, v ničemer ne zanikajo analize in opozoril GZS o upadanju gospodarske rasti v zadnjih treh letih, ki so osnovane na podatkih mednarodnih in domačih institucij,« je dejal.

Ivanc je poudaril, da gre pri Ajpesovi objavi nabor za nerevidirane in nekonsolidirane podatke. To pomeni, da se pri lastniški prepletenosti družb določeni poslovni kazalniki, kot je dobiček, dejansko beležijo dvakrat, prek matične in odvisne družbe, prav tako se lahko v majhnem gospodarstvu, kot je slovensko, zgodi, da lahko enkraten dogodek v neki družbi drastično vpliva na končno skupno poslovanje vseh družb.
Dodal je, da prva objava Ajpesa o poslovanju družb v letu 2025 tudi ne omogoča poglobljene presoje, katere gospodarske dejavnosti so poslovale bolje in slabše. Ni namreč razkrita struktura dodane vrednosti ali dobička po posameznih dejavnostih, prav tako niso razkriti ključni kazalniki, ki so relevantni za kvalitativno oceno poslovanja družb, kot so EBITDA, stroški dela in investicije.
Ključni kazalnik, ki omogoča presojo poslovanja gospodarskih družb, je po mnenju GZS dodana vrednost, ki se je v letu 2025 pri družbah realno povečala le za 0,4 odstotka, nominalno pa za štiri odstotke, kar da potrjuje zelo šibko gospodarsko rast na podlagi nacionalnih računov. Ivanc je posebej izpostavil, da objavljeni podatki še ne morejo odražati dviga minimalne plače v 2026. V zbornici ostajajo pri oceni, da bo ta učinek negativen.
Komentarji