GZS je predstavila gospodarski program in 88 ukrepov

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je predstavila desetletni gospodarski program Made in Slovenia 2035 za razvoj države. Predlagajo 88 ukrepov na devetih področjih, od davčnega okolja do znanosti in inovacij ter kadrov.

Priča smo velikim geopolitičnim spremembam, prodirajoči kitajski konkurenci, razvoju novih tehnologij, kar zahteva ukrepanje, je izpostavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Slovensko gospodarstvo izgublja na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti. Razvojni model, na katerem je temeljila dosedanja blaginja Slovenije, se počasi izpeva.«

Program, ki smo ga pripravljali osem mesecev, kaže na razvojne priložnosti slovenskega gospodarstva, je dejala in dodala: »Pomembno je, da se osredotočimo na konkurenčne prednosti in razvojne potenciale gospodarskih sektorjev, ki imajo tudi največje razvojne sinergije za celotno Slovenijo.«

V programu, ki je nastal pod vodstvom glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca in ekonomista Jožeta P. Damijana, je opredeljenih osem strateško pomembnih gospodarskih področij ter nanizani potrebni ukrepi do leta 2035. Z njihovim izvajanjem bomo spodbudili 19,2 milijarde evrov novih investicij v gospodarstvu, povečali BDP za 48 odstotkov in ohranili oziroma spodbudili kreiranje novih 55.000 delovnih mest do leta 2035, ki bi sicer izginila zaradi popolne preobrazbe gospodarstva,« je povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

»Vodilo pri pripravi gospodarskega programa Made in Slovenia 2035 je bilo najti odgovor na najbolj pereče vprašanje sedanjega časa, kaj bo Slovenija proizvajala čez deset let v spremenjenih geoekonomskih razmerah tehnološkega vzpona Kitajske, padca evropske konkurenčnosti in obstoječih dobaviteljskih verig, energetske volatilnosti in imperativa zelenega prehoda. Ta program prinaša odgovore na to vprašanje – identificira strateške razvojne prioritete in strateške stebre gospodarstva in prinaša akcijski načrt ukrepov do leta 2035. Ta program predvideva za 19 milijard evrov novih investicij v gospodarstvu do leta 2035, od tega tri četrtine s strani gospodarstva, četrtino pa iz javnih in EU sredstev,« je poudaril Jože P. Damijan.

Ključni ukrepi

Bojan Ivanc je predstavil nekaj ključnih sistemskih ukrepov za podporo gospodarstva na devetih področjih. Pri davčnem okolju je potrebno postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, širitev davčnih olajšav za zaposlene, postopna uvedba razvojne kapice, razširitev olajšav za investicije ter poenostavitve za manjša podjetja. Poudaril je usmeritev v zanesljivo, cenovno dostopno zeleno energijo ter podpore za zeleno preobrazbo podjetij.

Gospodarski program za boljši dostop do financiranja predlaga raznolike finančne inštrumente za različne razvojne faze podjetij, učinkovitejši sistem razpisov ter ustanovitev nacionalnega tehnološko-inovacijskega sklada in odpravo regionalnih razlik pri finančni podpori.

Med predlaganimi ukrepi na področju internacionalizacije je bolj sistemski pristop k podpori podjetjem pri izvozu. Pri učinkovitosti države je med drugim nujno postopno do 40-odstotno zmanjšanje administrativnih ovir, poenostavitev prostorskega načrtovanja, pospešitev upravnih postopkov.

Predlagajo vzpostavitev nacionalnega sklada za konkurenčnost, večja vlaganja v prebojne tehnologije in tvegane inovacije, večjo podporo digitalizaciji podjetij, uvedbo računalništva in informatike po celotni vertikali izobraževalnega sistema, razvoj slovenskega podatkovnega prostora za industrijo in vzpostavitev kompetenčnega centra za kibernetsko varnost.

Na področju kadrov so med drugim nujni vzpostavitev nacionalne platforme za napovedovanje potreb po kadrih in kompetencah, več vpisnih mest na področjih s pomanjkanjem kadrov in povečanje sredstev za prekvalifikacije in usposabljanja, lažje zaposlovanje tujcev in sofinanciranje plač mladim raziskovalcem ter davčne spodbude za inženirje in doktorje znanosti.

Na področju startupov in inovativnih tehnologij gospodarski program zajema predloge različnih ukrepov za enostavnejšo pravno urejenost, davčne spodbude za rast start-upov in vlaganja vanje, ukrepe za lažje dostopanje do kapitala, podporo pri internacionalizaciji ter podporo razvoju talentov za tehnološko zahtevne projekte startupov.