GZS poziva vlado, naj nemudoma ukrepa v pomoč gospodarstvu
Gospodarstvo zaradi posledic koronavirusa potrebuje paket v vrednosti od dveh do štirih milijard evrov, da bi se preprečila globoka gospodarska in socialna kriza, opozarja GZS.
Odpri galerijo
GZS poziva vlado k takojšnjim ukrepom. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Kar 93 odstotkov gospodarskih subjektov pri nas ima resne težave v poslovanju zaradi zmanjšanega povpraševanja tako na domačem trgu kot iz tujine, sprejetih ukrepov vlade, pretrganih dobaviteljskih verig. To je pokazala anketa, ki jo je GZS izvedla še v prejšnjem tednu. Gospodarstvo potrebuje paket v vrednosti od dveh do štirih milijard evrov, da bi se preprečila globoka gospodarska in socialna kriza.
Kar 93 odstotkov anketirancev opozarja na resne težave v poslovanju. Kar 40 odstotkov jih ocenjuje, da se bo zaradi motenj v poslovanju zaradi koronavirusa prihodek v marcu zmanjšal za več kot 70 odstotkov, 18 odstotkov jih meni, da se bo znižal za vsaj 50 odstotkov, 18 odstotkov pa, da se bo prodaja v marcu znižala za vsaj 30 odstotkov. Večje težave izpostavljajo mikro in mala podjetja, kjer jih kar polovica ocenjuje, da se jim bo prihodek v marcu 2020 zmanjšal za več kot 70 odstotkov.
Po tej oceni več kot polovica anketirancev pričakuje zmanjšan obseg poslovanja za tri do šest mesecev, kar 32 odstotkov pa jih meni, da bo takšen obseg poslovanja trajal več kot šest mesecev.
Kot vzroke zmanjšanega obsega poslovanja najpogosteje navajajo zmanjšano povpraševanje na domačem trgu (kar 61 odstotkov anketiranih) ter sprejete ukrepe vlade, povezane s prepovedjo prodaje proizvodov in storitev neposredno potrošnikom, omejitvami javnega prevoza, zapiranjem šol, vrtcev ... (59 odstotkov anketiranih). 37 odstotkov anketirancev navaja manjši obseg poslovanja zaradi omejitev v drugih državah (karantena, obvezna izolacija, omejitve ali prepoved prehoda mej fizičnih oseb). Kar 35 odstotkov anketiranih opozarja na težave zaradi zmanjšanega povpraševanja iz tujine. Naštevajo še težave v mednarodnem prometu z vidika prodaje (29 odstotkov) ter nedelovanje verig vrednosti oziroma pomanjkanje ključnih dobavnih delov od tujih dobaviteljev (20 odstotkov). Opozarjajo tudi na pomanjkanje zaščitnih sredstev.
Dejstvo je, da smo iz zdravstvene krize že prešli v globoko gospodarsko krizo. Po izkušnjah zdravstvena kriza traja dva meseca in pol. Če se bo podoben scenarij uresničil v Sloveniji, je pričakovati, da bi epidemijo, ki ogroža zdravje ljudi, lahko prebrodili nekje do sredine maja. Odločitve, ki jih sprejema v teh dneh, pa bodo odločale o tem, kako globoka bo gospodarska kriza, koliko časa bo trajala in kakšna bo posledično socialna kriza, opozarja GZS.
Podjetja najbolj pogrešajo ukrepe, s katerimi bi država v celoti pokrila strošek dela za zaposlene na čakanju, odlog plačila davčnih obveznosti, ukrepe na finančnem trgu za zagotovitev ustrezne likvidnosti ter ukrepe na trgu dela za čakanje in skrajšani delovni čas, pa tudi ukrepe za večjo fleksibilnost na trgu dela (premeščanje, koriščenje ur, dopusti) ter na enem mestu zbrane vse aktualne informacije za podjetja, omogočanje neprekinjenega delovanja verig vrednosti, z zagotovitvijo tekočega pretoka na mejah ter ukrepe na področju zavarovanja terjatev na nekaterih trgih.
Po prvih ocenah GZS bi slovensko gospodarstvo potrebovalo ukrepe v vrednosti od dveh do štirih milijard evrov za ohranitev delovanja (ukrepi na področju likvidnosti) in prek tega ohranitev čim večjega števila delovnih mest. Zato v GZS pozivajo vlado, da nemudoma pripravi nov paket interventne zakonodaje v pomoč gospodarstvu.
Kar 93 odstotkov anketirancev opozarja na resne težave v poslovanju. Kar 40 odstotkov jih ocenjuje, da se bo zaradi motenj v poslovanju zaradi koronavirusa prihodek v marcu zmanjšal za več kot 70 odstotkov, 18 odstotkov jih meni, da se bo znižal za vsaj 50 odstotkov, 18 odstotkov pa, da se bo prodaja v marcu znižala za vsaj 30 odstotkov. Večje težave izpostavljajo mikro in mala podjetja, kjer jih kar polovica ocenjuje, da se jim bo prihodek v marcu 2020 zmanjšal za več kot 70 odstotkov.
Po tej oceni več kot polovica anketirancev pričakuje zmanjšan obseg poslovanja za tri do šest mesecev, kar 32 odstotkov pa jih meni, da bo takšen obseg poslovanja trajal več kot šest mesecev.
Kot vzroke zmanjšanega obsega poslovanja najpogosteje navajajo zmanjšano povpraševanje na domačem trgu (kar 61 odstotkov anketiranih) ter sprejete ukrepe vlade, povezane s prepovedjo prodaje proizvodov in storitev neposredno potrošnikom, omejitvami javnega prevoza, zapiranjem šol, vrtcev ... (59 odstotkov anketiranih). 37 odstotkov anketirancev navaja manjši obseg poslovanja zaradi omejitev v drugih državah (karantena, obvezna izolacija, omejitve ali prepoved prehoda mej fizičnih oseb). Kar 35 odstotkov anketiranih opozarja na težave zaradi zmanjšanega povpraševanja iz tujine. Naštevajo še težave v mednarodnem prometu z vidika prodaje (29 odstotkov) ter nedelovanje verig vrednosti oziroma pomanjkanje ključnih dobavnih delov od tujih dobaviteljev (20 odstotkov). Opozarjajo tudi na pomanjkanje zaščitnih sredstev.
Dejstvo je, da smo iz zdravstvene krize že prešli v globoko gospodarsko krizo. Po izkušnjah zdravstvena kriza traja dva meseca in pol. Če se bo podoben scenarij uresničil v Sloveniji, je pričakovati, da bi epidemijo, ki ogroža zdravje ljudi, lahko prebrodili nekje do sredine maja. Odločitve, ki jih sprejema v teh dneh, pa bodo odločale o tem, kako globoka bo gospodarska kriza, koliko časa bo trajala in kakšna bo posledično socialna kriza, opozarja GZS.
Podjetja najbolj pogrešajo ukrepe, s katerimi bi država v celoti pokrila strošek dela za zaposlene na čakanju, odlog plačila davčnih obveznosti, ukrepe na finančnem trgu za zagotovitev ustrezne likvidnosti ter ukrepe na trgu dela za čakanje in skrajšani delovni čas, pa tudi ukrepe za večjo fleksibilnost na trgu dela (premeščanje, koriščenje ur, dopusti) ter na enem mestu zbrane vse aktualne informacije za podjetja, omogočanje neprekinjenega delovanja verig vrednosti, z zagotovitvijo tekočega pretoka na mejah ter ukrepe na področju zavarovanja terjatev na nekaterih trgih.
Po prvih ocenah GZS bi slovensko gospodarstvo potrebovalo ukrepe v vrednosti od dveh do štirih milijard evrov za ohranitev delovanja (ukrepi na področju likvidnosti) in prek tega ohranitev čim večjega števila delovnih mest. Zato v GZS pozivajo vlado, da nemudoma pripravi nov paket interventne zakonodaje v pomoč gospodarstvu.
