

Letošnja suša je bila ključna nit strokovnega posveta, ki ga je agencija za zavarovalni nadzor pripravila v Mestnem muzeju Ljubljana. Na dogodku so predstavniki pridelovalcev, zavarovalništva, kmetijskega svetovanja in države razpravljali, kaj zavarovalno kritje obsega, kje so njegove meje in kako ga dopolnjuje preventiva.
Leto 2026 si bomo po besedah direktorja agencije Gorazda Čibeja zapomnili kot leto zaporednih ujm: spomladanski suši so sledili toča in neurja, nato še poletna suša, ena najhujših v zadnjih desetletjih. Pri najbolj prizadetih kulturah je izpad pridelka segal od 30 do 90 odstotkov, v Evropi pa sta suša in vročina povzročili od 14 do 17 milijard evrov škode. Kljub temu sta v Sloveniji nezavarovani še približno dve tretjini kmetijskih zemljišč. Hmelj je zavarovan skoraj v celoti, žita približno tretjinsko, sadovnjaki in vinogradi okoli petinsko, travniki, ki pokrivajo več kot polovico kmetijskih zemljišč, pa niti petodstotno. Čibej je opozoril na razliko med državno pomočjo in zavarovanjem: pomoč za lansko sušo, dobrih osem milijonov evrov, so kmetje prejeli šele letos avgusta, sredi nove suše. »Pomoč pride, ko pride. Zavarovanje pa je dogovor, sklenjen vnaprej, z jasnimi pravili, kaj, koliko in kdaj. Razlika med obojim je razlika med upanjem in načrtom,« je poudaril. Obvladovanje tveganj je primerjal s trinožnim stolčkom za molžo, ki stoji na preventivi, zavarovanju in znanju. »Če katera od nog manjka, se stolček prevrne.«
Aleš Zupan, direktor službe za kmetijska zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav, je razložil, da je toča statistično nevarnost številka ena, kmetovalci so izpostavljeni še viharjem, pozebi, poplavam, suši in toplotnim udarom. Obvladovanje tveganj po njegovih besedah temelji na treh ravneh: na preventivi in prilagajanju kmetov, na zavarovanju, pri katerem država delno sofinancira od 60 do 70 odstotkov premije, ter državni pomoči ob naravnih nesrečah. Zavarovanost v kmetijstvu je približno 30-odstotna, med približno 15.000 kmetijami, ki živijo samo od kmetovanja, pa je višja.
Zupan med možnimi rešitvami omenja zvišanje zavarovalnih vsot za posamezne kmetijske kulture, sofinanciranje premij za sušo in toplotni udar, poenotenje sofinanciranja za živali in objekte ter krajše obdobje oddaje zbirnih vlog. Srednjeročno vidi rešitev v državnem pozavarovanju za sistemska tveganja, kot sta pozeba in suša, ki bi ga razvili ministrstvo, kmetijska stroka, zavarovalnice in agencija skupaj.
Na panelu, ki ga je povezoval Jernej Veberič iz agencije, je Rok Korber, direktor podjetja Mirosan, opozoril, da ocenjena škoda nikoli ne doseže realne škode naravnih ujm. Po odštetju odbitne franšize in popusta je izplačilo zelo nizko, zavarovalna vsota 16.000 evrov na hektar je po njegovem mnenju prenizka. Tudi ocenjevanje škode pri pozebi v sadjarstvu po njegovih besedah ni ustrezno. Od zavarovalnic pričakuje več konkurence in boljše produkte, od države hitrejše postopke. »Sam se že sedem let ukvarjam s pridobivanjem dovoljenj za oroševanje v sadovnjaku, a imam težave z administrativnimi ovirami,« je ponazoril.
Bojan Bratkovič, direktor podružnice Agro Zavarovalnice v Sloveniji, je pojasnil, da zavarovanja suše za slovenske kmete ni v ponudbi, ker ni subvencionirano in bi bilo za kmete zaradi premajhnega obsega trga predrago. Podobno kot Zupan tudi on predlaga subvencioniranje suše, tudi spomladanskih viharjev. Postregel je s podatkom, da je primerjavi s Slovenijo, kjer je zavarovanih okoli 30 odstotkov kmetijskih površin, v Avstriji ta delež približno 90-odstoten.
Andrej Hafner, v. d. generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, priznava, da od škodnega dogodka do izplačila mine precej časa, zato na ministrstvu prenavljajo ocenjevanje in izplačevanje škod, ki bi jih po novem izplačevali hitreje na podlagi podatkov agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Premij za sušo in toplotni udar država za zdaj ne sofinancira, razmišljajo pa o paketih pomoči ob suši po avstrijskem zgledu. Napovedal je dodatna sredstva za namakalne sisteme v državnem proračunu in v novem programskem obdobju. Na Korberjev predlog, naj država kmetom pomaga pri pogajanjih z zavarovalnicami, je odvrnil, da država v tem pogledu ne more posegati na trg.
Robert Golc, vodja Javne službe kmetijskega svetovanja na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, je poudaril pomembnost ustreznih tehnologij in razpršitve pridelave, ki porazdeli tveganje. Sadjarstva brez protitočne zaščite si danes ni mogoče predstavljati, pri oroševanju in namakanju pa se zatika pri birokraciji. Odgovornim za upravljanje voda je treba po njegovem mnenju jasno povedati, da sta namakanje in oroševanje pomembnejša od zasneževanja, sredstva kohezijske politike pa usmeriti v namakalne sisteme. Ob padajočih odkupnih cenah in odhajanju mladih je ključno izboljšati poslovne pogoje kmetov. Mladi prevzemnik kmetije Boštjan Povše pa je v razpravi opozoril, da so tveganja v kmetijstvu vse bolj nepredvidljiva, najbolj pa so jim izpostavljeni poljedelci.
Gospodarska redakcija
Komentarji