Hrana, prebivalstvo in ravnovesje
Svet: Ob upočasnjeni rasti prebivalstva se pridelava hrane povečuje
Odpri galerijo
INFOGRAFIKA: Delo
Leto 2017 je bilo rekordno po pridelku večine vrst žita, mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter rib, prav tako so se na najvišjo raven vseh časov povzpele zaloge žita. Hkrati se umirja rast povpraševanja po hrani, zato v prihodnjih letih ni pričakovati večjih pretresov na globalnem trgu s hrano, ugotavlja poročilo, ki sta ga pred kratkim objavila OECD in FAO.
Desetletje po tem, ko so se cene hrane v letih 2007/2008 močno podražile, so razmere na trgu precej drugačne, ugotavljata združenje najrazvitejših držav in agencija združenih narodov za hrano. Proizvodnja tako rekoč vse hrane se je močno okrepila, hkrati pa so se stopnje rasti povpraševanja začele zmanjševati.
Velik del povečanja povpraševanja v minulem desetletju je bil povezan s povečanjem dohodka na prebivalca na Kitajskem, kar je spodbujalo povpraševanje po mesu, ribah in živalski krmi. Ta vir rasti povpraševanja se zdaj umirja, večje povpraševanje v nekaterih drugih delih sveta pa ni dovolj dinamično, da bi ga popolnoma nadomestilo. Zato OECD in FAO pričakujeta, da bodo cene glavnih kmetijskih surovin ostale nizke, prav tako ni pričakovati, da bi se v prihodnjih letih občutno zmanjšale sedanje velike tržne zaloge pridelkov.
Rast povpraševanja po hrani bo v prihodnjem desetletju pozitivna, vendar vse manjša. Glavni motor povpraševanja bo rast svetovnega prebivalstva, vendar tudi tu se je začelo upočasnjevati. Če se je število prebivalcev na svetu še okrog leta 2000 vsako leto povečalo za približno 1,3 odstotka, se bo ta stopnja že do leta 2020 znižala na odstotek na leto in bo še upadala. Druga komponenta povečevanja povpraševanja je tako strukturna – potrebe po več (in drugačne) hrane zaradi izboljšanja dohodkovnega položaja velikega dela svetovnega prebivalstva. Tu je še vedno pomembna vloga Kitajske, vse bolj pa tudi Indije. V praksi se bo to kazalo predvsem kot povečevanje povpraševanja po mleku in mlečnih izdelkih. Za velik del dodatnega povpraševanja po hrani pa bo poskrbela podsaharska Afrika, ki ostaja območje sveta z najhitrejšo rastjo prebivalstva.
Precej manj kot v minulem desetletju pa naj bi do leta 2027 naraščalo povpraševanje po žitih, rastlinskem olju in sladkornem trsu kot surovinah za izdelovanje biogoriv. V prejšnjem desetletju je ekspanzija biogoriv pripeljala do dodatnih 120 milijonov ton povpraševanja po žitu na leto, zdaj se bo ta trend umiril.
Desetletje po tem, ko so se cene hrane v letih 2007/2008 močno podražile, so razmere na trgu precej drugačne, ugotavljata združenje najrazvitejših držav in agencija združenih narodov za hrano. Proizvodnja tako rekoč vse hrane se je močno okrepila, hkrati pa so se stopnje rasti povpraševanja začele zmanjševati.
Velik del povečanja povpraševanja v minulem desetletju je bil povezan s povečanjem dohodka na prebivalca na Kitajskem, kar je spodbujalo povpraševanje po mesu, ribah in živalski krmi. Ta vir rasti povpraševanja se zdaj umirja, večje povpraševanje v nekaterih drugih delih sveta pa ni dovolj dinamično, da bi ga popolnoma nadomestilo. Zato OECD in FAO pričakujeta, da bodo cene glavnih kmetijskih surovin ostale nizke, prav tako ni pričakovati, da bi se v prihodnjih letih občutno zmanjšale sedanje velike tržne zaloge pridelkov.
Rast povpraševanja po hrani bo v prihodnjem desetletju pozitivna, vendar vse manjša. Glavni motor povpraševanja bo rast svetovnega prebivalstva, vendar tudi tu se je začelo upočasnjevati. Če se je število prebivalcev na svetu še okrog leta 2000 vsako leto povečalo za približno 1,3 odstotka, se bo ta stopnja že do leta 2020 znižala na odstotek na leto in bo še upadala. Druga komponenta povečevanja povpraševanja je tako strukturna – potrebe po več (in drugačne) hrane zaradi izboljšanja dohodkovnega položaja velikega dela svetovnega prebivalstva. Tu je še vedno pomembna vloga Kitajske, vse bolj pa tudi Indije. V praksi se bo to kazalo predvsem kot povečevanje povpraševanja po mleku in mlečnih izdelkih. Za velik del dodatnega povpraševanja po hrani pa bo poskrbela podsaharska Afrika, ki ostaja območje sveta z najhitrejšo rastjo prebivalstva.
Precej manj kot v minulem desetletju pa naj bi do leta 2027 naraščalo povpraševanje po žitih, rastlinskem olju in sladkornem trsu kot surovinah za izdelovanje biogoriv. V prejšnjem desetletju je ekspanzija biogoriv pripeljala do dodatnih 120 milijonov ton povpraševanja po žitu na leto, zdaj se bo ta trend umiril.
