Hrvaška z letom 2026 občutno zvišuje minimalno bruto plačo

Hrvaška bo leta 2026 zvišala minimalno bruto mesečno plačo na 1050 evrov. Povečanje minimalne plače je del strategije vlade, da zmanjša razlike z bogatejšimi članicami Evropske unije, hkrati pa podpira delodajalce in ohranja stabilnost delovnih mest.

Nova minimalna plača pomeni 50-odstotno zvišanje v zadnjih treh letih in kar 153-odstotno rast v primerjavi z letom 2016, ko je minimalna bruto plača znašala 414 evrov. Trenutna minimalna bruto plača 970 evrov Hrvaško postavlja na 75,1 odstotka povprečne minimalne plače v EU, navaja Spirit.

Prejemniki pomoči bodo lahko izplačali dividende, a bo višina omejena

Po podatkih državnega statističnega urada je povprečna neto plača avgusta 2025 znašala 1446 evrov, povprečna mesečna bruto plača pa 2015 evrov. Najvišja povprečna mesečna neto plača pri pravnih osebah je bila izplačana v dejavnosti zračnega prometa (2430 evrov neto oziroma 3557 evrov bruto), najnižja pa v proizvodnji oblačil (918 evrov neto oziroma 1202 evra bruto).

Po ocenah, ki jih navaja Spirit, bo realna rast BDP na Hrvaškem v letu 2025 znašala tri odstotke, nekoliko manj kot 3,9 odstotka v letu 2024, a še vedno precej nad povprečno rastjo EU, ki naj bi dosegla 1,3 odstotka. V letu 2026 se pričakuje umiritev rasti na 2,8 odstotka, enako kot v letih 2027–2030, ob postopni krepitvi proizvodnih zmogljivosti.

Leta 2024 je bil BDP na prebivalca po kupni moči na Hrvaškem pri 77 odstotkih povprečja EU27, kar je pred Bolgarijo, Grčijo in Latvijo, primerljivo z Madžarsko in Slovaško, a še vedno precej pod Slovenijo in Češko.

Analiza hrvaškega gospodarstva

Hrvaški trg je razmeroma majhen, a visoke realne rasti plač v zadnjih letih krepijo finančni položaj gospodinjstev. Država ostaja ena glavnih prejemnic sredstev EU glede na delež BDP, kar bo ključno za gospodarsko rast in strukturne reforme v obdobju 2026–2030 ter bo ustvarjalo nove tržne priložnosti, piše Spirit.

Uvedba evra in polni dostop do schengenskega območja prinašata koristi za naložbe, turizem, trgovino in mobilnost delovne sile, kar povečuje privlačnost hrvaškega trga. Povpraševanje v turističnem sektorju bo raslo, tako Spirit, predvsem zaradi preusmeritev potrošnje iz blaga v storitve ter naraščajočega povpraševanje po prostoročnih storitvah in storitvah za starejše potrošnike.

Kljub prednostim ima Hrvaška omejen delež v svetovni trgovini, majhno število prebivalstva in pomanjkanje naravnih virov, navaja Spirit.

»Gospodarstvo je preveč odvisno od turizma, kar pomeni izpostavljenost zunanjim šokom. Krčenje in staranje delovne sile ter zmerna rast uvoza in izvoza lahko omejita potrošniške priložnosti. Povprečni BDP na prebivalca skriva regionalne in družbene razlike, prebivalci podeželskih območij večino dohodka namenjajo osnovnim dobrinam, kot so hrana, energija in surovine.«