Hrvaški delavci z julijem očitno prosto na slovenski trg dela
DZ ni obravnaval zakona o podaljšanju prehodnega obdobja, v katerem hrvaški državljani ne bodo imeli prostega dostopa na slovenski trg dela.
Odpri galerijo
Podaljšanje omejitev za hrvaške delavce bi bilo po mnenju ministrstva za delo v nasprotju s potrebami in pričakovanji gospodarstva, zlasti pa podjetij ob slovensko-hrvaški meji. FOTO: Jure Eržen/delo
Ljubljana - Ker DZ ni obravnaval vladnega predloga zakona o podaljšanju prehodnega obdobja, v katerem hrvaški državljani ne bodo imeli prostega dostopa na slovenski trg dela, bodo hrvaški delavci s 1. julijem očitno lahko prosto dostopali na slovenski trg. Na ministrstvu za delo menijo, da drugače kot z zakonom tega ni mogoče urediti.
DZ je zakon o podaljšanju prehodnega obdobja nazadnje sprejel junija 2015, in sicer ga je podaljšal do 1. julija letos. Če bi se Slovenija odločila za vnovično podaljšanje, bi morala Evropsko komisijo o tem obvestiti do 30. junija letos, ko bo poteklo pet let od vstopa Hrvaške v EU.
Vlada je marca sprejela predlog zakona, s katerim bi prehodno obdobje podaljšali za nadaljnje dveletno obdobje, to je do 30. junija 2020. S tem bi po navedbah vlade zagotovili zaposlovanje hrvaških državljanov in njihovih družinskih članov v odvisnosti od stanja na trgu dela v Sloveniji ter posledično zagotovili nadaljnje stabilno delovanje slovenskega trga dela v prihodnjih dveh letih.
Zaradi številnih preostalih izzivov na slovenskem trgu dela ter upoštevajoč geografsko in kulturno bližino, jezikovno sorodnost ter razvito mrežo neformalnih in sorodstvenih povezav bi lahko imela izenačitev hrvaških državljanov z domačimi delavci po mnenju ministrstva za delo namreč pomemben negativni vpliv na stanje na domačem trgu dela in stopnjo brezposelnosti.
Drugačnega mnenja so v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so predlog podaljšanja omejitve označili kot »avtogol za slovensko gospodarstvo«. »Dejstvo je, da se slovensko gospodarstvo sooča z vse večjim povpraševanjem po kadrih, ki jih slovenski trg dela ne zagotavlja več v dovolj veliki meri. Zato smo in bomo v prihodnje vedno bolj odvisni tudi od zaposlovanja tujcev, če želimo ohranjati gospodarsko rast in razvoj,« so poudarili v zbornici.
Nasprotovanje podaljšanju je izrazil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Po njegovih besedah ni dober položaj, ko je severna meja odprta za slovenske delavce, južna pa zaprta za hrvaške.
Poleg Avstrije, ki je že napovedala podaljšanje, in Slovenije so prehodno obdobje z omejitvami pristopa hrvaških delavcev do trga dela do letos obdržale še Malta, Nizozemska in Velika Britanija. Malta in Nizozemska sta vmes sporočili, da ga ne bosta podaljšali, s prvim julijem pa naj bi omejitev odpravila tudi Velika Britanija. Prehodno obdobje bi sicer lahko dodatno podaljšale še za največ dve leti, če bi bilo jasno, da bi imelo odprtje trga za hrvaške delavce negativne učinke.
DZ je zakon o podaljšanju prehodnega obdobja nazadnje sprejel junija 2015, in sicer ga je podaljšal do 1. julija letos. Če bi se Slovenija odločila za vnovično podaljšanje, bi morala Evropsko komisijo o tem obvestiti do 30. junija letos, ko bo poteklo pet let od vstopa Hrvaške v EU.
Vlada je marca sprejela predlog zakona, s katerim bi prehodno obdobje podaljšali za nadaljnje dveletno obdobje, to je do 30. junija 2020. S tem bi po navedbah vlade zagotovili zaposlovanje hrvaških državljanov in njihovih družinskih članov v odvisnosti od stanja na trgu dela v Sloveniji ter posledično zagotovili nadaljnje stabilno delovanje slovenskega trga dela v prihodnjih dveh letih.
Odvisni smo od zaposlovanja tujcev
Zaradi številnih preostalih izzivov na slovenskem trgu dela ter upoštevajoč geografsko in kulturno bližino, jezikovno sorodnost ter razvito mrežo neformalnih in sorodstvenih povezav bi lahko imela izenačitev hrvaških državljanov z domačimi delavci po mnenju ministrstva za delo namreč pomemben negativni vpliv na stanje na domačem trgu dela in stopnjo brezposelnosti.
Drugačnega mnenja so v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so predlog podaljšanja omejitve označili kot »avtogol za slovensko gospodarstvo«. »Dejstvo je, da se slovensko gospodarstvo sooča z vse večjim povpraševanjem po kadrih, ki jih slovenski trg dela ne zagotavlja več v dovolj veliki meri. Zato smo in bomo v prihodnje vedno bolj odvisni tudi od zaposlovanja tujcev, če želimo ohranjati gospodarsko rast in razvoj,« so poudarili v zbornici.
Podaljšanje omejitev za hrvaške delavce bi bilo po mnenju ministrstva za delo v nasprotju s potrebami in pričakovanji gospodarstva, zlasti pa podjetij ob slovensko-hrvaški meji.
Nasprotovanje podaljšanju je izrazil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Po njegovih besedah ni dober položaj, ko je severna meja odprta za slovenske delavce, južna pa zaprta za hrvaške.
Poleg Avstrije, ki je že napovedala podaljšanje, in Slovenije so prehodno obdobje z omejitvami pristopa hrvaških delavcev do trga dela do letos obdržale še Malta, Nizozemska in Velika Britanija. Malta in Nizozemska sta vmes sporočili, da ga ne bosta podaljšali, s prvim julijem pa naj bi omejitev odpravila tudi Velika Britanija. Prehodno obdobje bi sicer lahko dodatno podaljšale še za največ dve leti, če bi bilo jasno, da bi imelo odprtje trga za hrvaške delavce negativne učinke.
