

Stabilnost je dolgo veljala za eno temeljnih predpostavk gospodarske aktivnosti. Podjetja so lahko dolgoročno in za več let načrtovala poslovanje na posameznih trgih, optimizirala dobavne verige in izračunavala naložbe. Krize so na splošno veljale za začasne motnje v sistemu, ki je sicer deloval dobro. Ti časi so minili.
Danes negotovost ni več izjema, temveč nova realnost. Geopolitični konflikti, nove trgovinske prepreke, naraščajoče število stečajev, tehnološki pretresi in nestanovitne dobavne verige spreminjajo gospodarske razmere s hitrostjo, kakršne številna podjetja še niso doživela. Ključno vprašanje zato ni več, kdaj se bo stabilnost vrnila, temveč kako lahko podjetja ostanejo uspešna v razmerah trajne negotovosti.
Politične odločitve danes neposredno vplivajo na poslovne modele, trge in dobavne verige. Nove carine, sankcije ali regionalni konflikti lahko izjemno hitro vplivajo na stroške, razpoložljivost in naložbene odločitve.
Podjetja danes ne potrebujejo popolne napovedi prihodnosti, temveč sposobnost, da se hitro odzovejo, ko se ta prihodnost spremeni.
To stanje spreminja tudi vlogo upravljanja tveganj. Podjetja morajo pri strateškem odločanju bolj upoštevati politična dogajanja, globalne trgovinske tokove in medsebojne odvisnosti držav. Geopolitika se je iz obrobnega vprašanja prelevila v enega ključnih dejavnikov konkurenčnosti.
Številna podjetja so se na izkušnje zadnjih let odzvala s krepitvijo odpornosti svojih dobavnih verig. Razpršujejo nabor dobaviteljev, povečujejo ravni zalog ter nabavljajo iz posameznih regij.
Pri tem pa je pogosto spregledano dejstvo, da največja tveganja ne izvirajo iz pretoka blaga, temveč iz finančnih soodvisnosti vzdolž vrednostne verige. Neplačilo, stečaj ali likvidnostne težave ključnega poslovnega partnerja lahko hitro prizadenejo tudi druga podjetja.
Finančno zdravo podjetje lahko v težave potisne že propad enega velikega kupca ali ključnega dobavitelja.
Dobavne verige zato že dolgo niso več zgolj logistična omrežja. So tudi sistemi finančnih tveganj. Tisti, ki zgodaj prepoznajo tveganja in jih upravljajo, pridobijo odločilno konkurenčno prednost.

Hkrati umetna inteligenca temeljito spreminja razmerja moči v globalnem gospodarstvu. Trenutna hitra rast umetne inteligence je veliko več kot zgolj tehnološki trend. Vpliva namreč na ustvarjanje vrednosti, naložbe in razmerja gospodarske moči.
ZDA prevladujejo pri digitalnih platformah, Azija obvladuje ključna področja tehnološke infrastrukture, Evropi pa grozi, da bo na pomembnih področjih prihodnosti spet postala odvisna od drugih. Pri tem ne gre le za programsko opremo, temveč tudi za podatke, podatkovne centre, polprevodnike, oskrbo z energijo in digitalno infrastrukturo.
Tehnološka odvisnost je prav tako poslovno tveganje kot odvisnost od enega trga, kupca ali dobavitelja.
Evropa ima uspešna podjetja, izjemne raziskave in visoko usposobljeno delovno silo. Vendar bo ključnega pomena to, ali bo lahko inovacije hitreje preobrazila v gospodarski uspeh in si bolj dosledno prizadevala za tehnološko suverenost.
V negotovem okolju je likvidnost pomembnejša kot v obdobjih stabilne rasti. Podjetje lahko posluje dobičkonosno, vendar se hitro znajde pod pritiskom, če kupci zamujajo s plačili, stroški financiranja rastejo ali eden večjih partnerjev postane insolventen.
Predstava, da bo svet znova postal tako predvidljiv, kot je bil pred desetimi ali petnajstimi leti, je iluzija. Podjetja se bodo morala tudi v prihodnje spopadati z geopolitičnimi napetostmi, gospodarskimi pretresi in tehnološkimi revolucijami.
Uspešna bodo tista, ki bodo tveganja prepoznala pravočasno, sprejemala premišljene odločitve in sistematično krepila svojo odpornost. Odpornost tako postaja eden najpomembnejših dejavnikov konkurenčnosti našega časa.
Upravljanje tveganj se ne sme začeti takrat, ko nastopi težava. Začeti se mora pri odločitvah, ki jih podjetje sprejema danes.
Iluzije stabilnosti je konec. Priložnost za trajnostni uspeh pa ostaja – za podjetja, ki so se pripravljena prilagoditi novi realnosti.
Michael Kolb, član izvršnega odbora, ACREDIA Group
ACREDIA je mednarodna kreditna zavarovalnica s sedežem na Dunaju in je del globalne mreže Allianz Trade. ACREDIA z več kot 35,7 milijarde EUR zavarovane izpostavljenosti zanesljivo ščiti podjetja pred zamudami pri plačilih.
Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.