Ljubljana – Mednarodni denarni sklad (IMF) je – letos že tretjič – znižal letošnjo napoved svetovne gospodarske rasti, tokrat na 3,2 odstotka. To je manj od dosežene rasti kot v prejšnjih dveh letih, ko se je svetovni BDP povečal za 3,8 oziroma 3,6 odstotka in najnižja stopnja rasti po zadnji svetovni finančni krizi.
Med vzroki za poslabšane projekcije analitiki omenjajo trgovinske napetosti na relaciji Washington–Peking in zvišanje ameriških carin (z deset na 25 odstotkov) za 200 milijard dolarjev kitajskih izdelkov in kitajske povračilne ukrepe, ob tem pa možna uvedba ameriških sankcij ogroža tudi globalne dobaviteljske verige. Dodatno negotovost vnašajo še geopolitične napetosti, ki spodbujajo rast cen energentov in nerešeni brexit. V takih razmerah se rast naložb po svetu umirja, prav tako povpraševanje po potrošnih dobrinah, posledično pa se umirjajo in znižujejo tudi gospodarski obeti.
Za Nemčijo izboljšana napoved za 2020
Nekaj bolj so optimistične projekcije za prihodnje leto, za katerega IMF napoveduje ponovno zvišanje svetovne gospodarske rasti na 3,5 odstotka, pri čemer pa so razmere med državami precej različne. Položaj v evrskem območju se bo po zadnjih predvidevanjih prihodnje leto popravil – povprečna gospodarska rast naj bi se letošnjih 1,3 odstotka dvignila na 1,6 odstotka.
Še večji skok navzgor naj bi v 2020 zabeležila naša najpomembnejša trgovinska partnerica Nemčija, ki ji analitiki pripisujejo zvišanje stopnje rasti za celo odstotno točko, z letošnjih 0,7 na 1,7 odstotka (za 0,3 odstotne točke več kot v aprilski napovedi), predvsem na račun povečanega zunanjega povpraševanja in pričakovanega večjega števila registriranih avtomobilov v tej državi.
Tudi Italija, ki se bo po napovedih letos komaj izognila recesiji (predvidena letna rast je komaj 0,1-odstotna), naj bi imela v 2020 višjo, čeprav še vedno zelo skromno 0,8-odstotno rast.
Rast v ZDA se umirja, težave Turčije
Obratni trend in umirjanje stopnje rasti z letošnjih visokih 2,6 na 1,9 odstotka v 2020 pa v IMF zdaj napovedujejo največji razviti svetovni ekonomiji, Združenim državam Amerike. Eden od vzrokov za to je tudi nepričakovano visoka rast v letošnjem prvem četrtletju, ki pa zaradi nekaterih posebnosti (šibkejše domače povpraševanje in uvoz, deloma tudi zaradi carin) nakazuje, da se gospodarski zagon v ZDA začenja umirjati.
Primerjalno glede na prejšnja leta je sicer IMF najbolj znižal napoved rasti za tako imenovane razvijajoče se evropske države. Te so v 2017 in 2018 dosegle povprečno z 6,1- oziroma 3,6-odstotno rast, napoved za letos je le pičel odstotek, za 2020 pa 2,3 odstotka: glavni vzrok za to so gospodarske težave Turčije.
