IMF niža napoved svetovne rasti in opozarja na tveganja
Mednarodni denarni sklad: slabši obeti za evrsko območje, Sloveniji pa za letos napovedali podobno rast kot Umar.
Odpri galerijo
Mednarodni denarni sklad, ki ga vodi Christine Lagarde (na fotografiji), opozarja na vse večja tveganja v svetovni ekonomiji. FOTO AP
Ljubljana – Slovenija naj bi letos dosegla 4,5-, prihodnje leto pa 3,4-odstotno gospodarsko rast, nam napoveduje Mednarodni denarni sklad (IMF) v Svetovnih gospodarskih izgledih (World Economic Outlook – WEO). V njih izstopa predvsem znižana napoved rasti za celotno svetovno gospodarstvo za 2018 in 2019, in sicer s 3,9 na 3,7 odstotka.
Gledano v celoti in v primerjavi z recesijskimi leti na začetku tega desetletja je svetovna gospodarska rast sicer še vedno solidna, je pa očitno že dosegla zgornjo raven, so prepričani analitiki. IMF je sicer Sloveniji za letos zvišal prejšnjo napoved in ji zdaj obeta podobno rast kot Umar v svoji jesenski napovedi (4,4 odstotka).
A na drugi strani je znižal kratkoročne napovedi za evrsko območje (na dva odstotka v 2018 in 1,9 odstotka v 2019), Združeno kraljestvo (kjer bo stopnja rasti komaj presegla odstotek) in Južno Korejo. Razvitim državam, kamor prišteva tudi Slovenijo, sicer na dolgi rok napoveduje nižje stopnje rasti, kot jih dosegajo zdaj, in kot vzroke navaja starajočo se delovno silo in nižjo rast produktivnosti.
Nemčija, naša najpomembnejša gospodarska partnerica, bo tako letos in prihodnje leto imela precej povprečno gospodarsko rast, ki ne bo presegla dveh odstotkov. Po drugi strani pa rast v ZDA za zdaj ostaja robustna, a jo poganja prociklična in ekspanzivna fiskalna politika, ki lahko kasneje pripelje do obratnih učinkov ter ameriško in svetovno rast znova pritisne navzdol, svarijo v IMF.
»Na obzorju so oblaki, rast se je izkazala za manj uravnoteženo, kot smo upali, povečala se je verjetnost prihodnjih negativnih šokov. Še več, v veliko ključnih gospodarstvih je rast podprta s politikami, ki na dolgi rok niso vzdržne, kar pomeni, da morajo politični odločevalci nujno ukrepati,« je ob predstavitvi napovedi izpostavil Maurice Obstfeld, glavni ekonomist Mednarodnega denarnega sklada, in opozoril zlasti na uničujoče posledice zaostrovanja trgovinskih in carinskih ukrepov.
V IMF so mnenja, da se bo letošnja robustna ameriška gospodarska rast (BDP se bo predvidoma povečal za skoraj tri odstotke) prihodnje leto umirila, delno tudi zaradi kitajskih povračilnih ukrepov po uvedbi ameriških carin. Po drugi strani so ob upoštevanju posledic ameriških carin znižali napovedi rasti Kitajski in nekaj manj tudi Indiji, največje popravke navzdol pa pri napovedih beležijo tako imenovane razvijajoče se države (Argentina, Brazilija, Mehika, Iran, Turčija itd.), ki so jih še posebej prizadele posledice vse bolj omejevalne politike ameriške centralne banke.
Najnovejši podatki nakazujejo pešanje rasti svetovne proizvodnje, trgovine in naložb, v IMF pa opozarjajo na posledice vse večje prepletenosti svetovnega gospodarstva, zlasti v luči morebitnih kriz v omenjenih razvijajočih se državah, ki ustvarjajo že 40 odstotkov svetovnega BDP. Če bi se zatresle te države, bi bila to velika grožnja tudi za razvite, opozarja Obstfeld.
Izvoznice nafte (Rusija, Saudska Arabija, Kazahstan, Nigerija itd.), ki zadnje čase zelo šibko rastejo, si po mnenju IMF lahko obetajo koristi od višjih cen nafte, a rast bo ostala nizka, denimo v Rusiji letos in prihodnje leto ne bo presegla dveh odstotkov.
Pod črto: IMF svari, da ima svet čedalje manj manevrskega prostora v primeru nove krize. Vlade imajo zdaj za ukrepanje na razpolago manj fiskalne in denarne »municije«, kot so jo imele ob zadnji krizi pred desetimi leti, zato je iz Washingtoa, kjer ima IMF sedež, znova slišati pozive k reformam.
Mednarodni denarni sklad je sicer svoje napovedi tradicionalno objavil pred skorajšnjim začetkom svojega letnega zasedanja in zasedanja Svetovne banke, ki bo v prihodnjih dneh potekalo na indonezijskem otoku Baliju.
Gledano v celoti in v primerjavi z recesijskimi leti na začetku tega desetletja je svetovna gospodarska rast sicer še vedno solidna, je pa očitno že dosegla zgornjo raven, so prepričani analitiki. IMF je sicer Sloveniji za letos zvišal prejšnjo napoved in ji zdaj obeta podobno rast kot Umar v svoji jesenski napovedi (4,4 odstotka).
A na drugi strani je znižal kratkoročne napovedi za evrsko območje (na dva odstotka v 2018 in 1,9 odstotka v 2019), Združeno kraljestvo (kjer bo stopnja rasti komaj presegla odstotek) in Južno Korejo. Razvitim državam, kamor prišteva tudi Slovenijo, sicer na dolgi rok napoveduje nižje stopnje rasti, kot jih dosegajo zdaj, in kot vzroke navaja starajočo se delovno silo in nižjo rast produktivnosti.
Nemčija, naša najpomembnejša gospodarska partnerica, bo tako letos in prihodnje leto imela precej povprečno gospodarsko rast, ki ne bo presegla dveh odstotkov. Po drugi strani pa rast v ZDA za zdaj ostaja robustna, a jo poganja prociklična in ekspanzivna fiskalna politika, ki lahko kasneje pripelje do obratnih učinkov ter ameriško in svetovno rast znova pritisne navzdol, svarijo v IMF.
Na obzorju so oblaki
»Na obzorju so oblaki, rast se je izkazala za manj uravnoteženo, kot smo upali, povečala se je verjetnost prihodnjih negativnih šokov. Še več, v veliko ključnih gospodarstvih je rast podprta s politikami, ki na dolgi rok niso vzdržne, kar pomeni, da morajo politični odločevalci nujno ukrepati,« je ob predstavitvi napovedi izpostavil Maurice Obstfeld, glavni ekonomist Mednarodnega denarnega sklada, in opozoril zlasti na uničujoče posledice zaostrovanja trgovinskih in carinskih ukrepov.
V IMF so mnenja, da se bo letošnja robustna ameriška gospodarska rast (BDP se bo predvidoma povečal za skoraj tri odstotke) prihodnje leto umirila, delno tudi zaradi kitajskih povračilnih ukrepov po uvedbi ameriških carin. Po drugi strani so ob upoštevanju posledic ameriških carin znižali napovedi rasti Kitajski in nekaj manj tudi Indiji, največje popravke navzdol pa pri napovedih beležijo tako imenovane razvijajoče se države (Argentina, Brazilija, Mehika, Iran, Turčija itd.), ki so jih še posebej prizadele posledice vse bolj omejevalne politike ameriške centralne banke.
Pešanje rasti proizvodnje, trgovine in naložb
Najnovejši podatki nakazujejo pešanje rasti svetovne proizvodnje, trgovine in naložb, v IMF pa opozarjajo na posledice vse večje prepletenosti svetovnega gospodarstva, zlasti v luči morebitnih kriz v omenjenih razvijajočih se državah, ki ustvarjajo že 40 odstotkov svetovnega BDP. Če bi se zatresle te države, bi bila to velika grožnja tudi za razvite, opozarja Obstfeld.
Izvoznice nafte (Rusija, Saudska Arabija, Kazahstan, Nigerija itd.), ki zadnje čase zelo šibko rastejo, si po mnenju IMF lahko obetajo koristi od višjih cen nafte, a rast bo ostala nizka, denimo v Rusiji letos in prihodnje leto ne bo presegla dveh odstotkov.
Pod črto: IMF svari, da ima svet čedalje manj manevrskega prostora v primeru nove krize. Vlade imajo zdaj za ukrepanje na razpolago manj fiskalne in denarne »municije«, kot so jo imele ob zadnji krizi pred desetimi leti, zato je iz Washingtoa, kjer ima IMF sedež, znova slišati pozive k reformam.
Mednarodni denarni sklad je sicer svoje napovedi tradicionalno objavil pred skorajšnjim začetkom svojega letnega zasedanja in zasedanja Svetovne banke, ki bo v prihodnjih dneh potekalo na indonezijskem otoku Baliju.
