Inovatorji z Elektrotehnike: bliže soncu in elektriki

Ljubljana - Na Fakulteti za elektrotehniko sta začeli obratovati sončna elektrarna in polnilnica za električna vozila. Marko Topič in Igor Papič, predstojnika Laboratorijev za fotovoltaiko in optoelektroniko ter električna omrežja in naprave, sta povedala, da gre za poligon trajnostne energetike, ki bo med drugim podlaga za raziskave in razvoj v tesni povezavi z gospodarstvom. »Brez pametnih omrežij ne bo mogoče doseči evropskih zavez 20-20-20. Če si sami ne bomo znali odrezati kolača, bomo ostali brez,« je poudaril Papič.

Sončno elektrarno z nazivno močjo 17 kilovatov je idejno zasnoval in postavil Laboratorij za fotovoltaiko in optoelektroniko. Elektrarna je skupaj s preizkuševališčem fotonapetostnih modulov postavljena na strehi fakultete in predstavlja poligon za preizkušanje ter spremljanje delovanja fotonapetostnih modulov in elektrarne pod realnimi vremenskimi razmerami. Generator je sestavljen iz 75 fotonapetostnih modulov podjetja Bisol. Marko Topič je pojasnil, da bo elektrarna proizvajala 18 megavatnih ur elektrike na leto, med konicami pa bo zmanjšala odjemno moč iz omrežja za do pet odstotkov. »Prihranili bomo devet ton ogljikovega dioksida na leto,« je dodal Topič.

Polnilnica za električna vozila, ki jo je postavil Laboratorij za električna omrežja in naprave, je postavljena pred glavnim vhodom fakultete in je 23. javno dostopna polnilnica v Sloveniji. Igor Papič je povedal, da so največji izziv pametna omrežja, na kar se pogosto pozablja. »Eden od konceptov pametnih omrežij je infrastruktura za uporabo električnih vozil,« je dejal Papič. Sedanje omrežje ne bi preneslo deset- ali 20-odstotnega deleža električnih vozil, po drugi strani pa bi lahko služila tudi kot shranjevalnik energije nestabilnih virov. Težav je več, od tega, da električni avtomobili niso subvencionirani, do tega, da se baterij še ne da dovolj hitro napolniti, in tega, da omrežje še ni pripravljeno.

Poligon trajnostne energetike na Fakulteti za elektrotehniko je stal 80.000 evrov. Naložba se bo po Topičevih besedah vrnila v osmih do devetih letih, zagotovljene odkupne cene elektrike pa veljajo 15 let. Topič je potrdil, da se jim je izplačalo elektrarno postaviti zelo hitro (v treh tednih), saj so za prihodnje leto predvidene odkupne cene elektrike precej nižje. Na fakulteti nameravajo postaviti skupaj 90-kilovatno sončno elektrarno, cena vata moči pa je približno tri evre. Dodajanje moči bi tako stalo še dobrih 200.000 evrov.