Danes so že osmič slavnostno razglasili inženirko leta. Priznanje je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za elektroniko v Dewesoftu. Študirala je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, nato pa doktorirala iz biomedicinske tehnike. Vstopila je v svet raziskav, kjer je sooblikovala razvoj elektroporacijskih tehnologij, od tam pa je naredila korak naprej, v svet podjetništva. Je soustanoviteljica zagonskega podjetja mPOR, ki je za svoje inovacije prejelo številna priznanja. Zdaj svoje znanje in ustvarjalno drznost uresničuje v tehnološkem podjetju Dewesoft.

Med deseterico nominiranih kandidatk je strokovna komisija v njej prepoznala največji zgled in navdih mladim dekletom pri iskanju karierne poti. Organizatorji projekta, ki poteka v iniciativi Inženirke in inženirji bomo, revija IRT3000 in družba Mediade s partnerji sicer poudarjajo, da je inženirka, ki prejme naslov, »predsednica razreda«, kajti vse prijavljene imajo enako poslanstvo.

»Eva Pirc je vzor, da ustvarjalni duh v inženirstvu ne le obstaja, ampak tam resnično zaživi. Njeno delo je fuzija dveh navidezno ločenih svetov: tehnike in domišljije. A Eva poudarja: 'Kam pa pridemo brez domišljije?'« so v utemeljitvi zapisali člani komisije, ki so jo sestavljali nominiranke vseh osmih generacij projekta, predstavniki medijev, dijakinje in učitelji iz konzorcija gimnazij ter šolskih centrov iniciative Inženirke in inženirji bomo! ter predstavniki organizatorja in partnerjev izbora Inženirka leta.

Izpostavili so, da »mladim želi približati inženirstvo kot ustvarjalen poklic. Kot delo, v katerem znanje, ki ga poganja domišljija, premika meje. In spreminja svet na bolje.« Inženirstvo ni le natančnost. Je tudi ustvarjalnost, je veselje, ko nekaj deluje, in radovednost, ki te žene naprej. Tako še inženirstvo doživlja dr. Eva Pirc.

Domišljija rdeča nit dogodka

Slavnostne prireditve v Cankarjevem domu so se udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je častna pokroviteljica projekta Inženirka leta, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki je poudaril, da »nominiranke in prejemnice naziva inženirka leta dokazujejo, da za dekleta in ženske v tako imenovanih STEM poklicih ni omejitev, kar je še vedno pogost stereotip«, ter ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer. »Inženirke rušijo stereotipe tam, kjer je to najtežje – v realnem svetu, z lastnim zgledom. Naslednji korak ni le navduševanje mladih, ampak konkretno prenašanje znanja in samozavesti tudi na odrasle. Inženirke lahko pri tem naredijo ključno razliko, saj govorijo iz prakse in pokažejo, da tehnologija ni abstraktna, ampak uporabna. Ko govorimo o digitalni preobrazbi, potrebujemo ljudi, ki pokažejo 'kako', ne samo 'zakaj',« je opozorila.

Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, predsednica uprave Siemens Hrvaška in direktorica Siemens Srbija ter pobudnica izbora Inženirka leta, je v uvodnem nagovoru izpostavila: »Za rdečo nit današnjega dogodka smo izbrali domišljijo – tudi zato, ker jo v Sloveniji pogosto podcenjujemo. A prav domišljija je most med tem, kar je, in tem, kar lahko postane. Domišljija ni nasprotje znanju – je njegova iskra. Ko se sreča z znanjem, izkušnjami in pogumom za odločanje, nastanejo rešitve. Takšne, ki premikajo in spreminjajo podjetja, panoge in družbe.«

Nujni pestrost in raznovrstnost mnenj

»Ženske smo izjemno ustvarjalne in prispevamo k blaginji na vseh področjih družbenega življenja, tudi na področjih tehnoloških znanosti, inženirstva in matematike. Tako je bilo tudi v preteklosti, pa jih kljub temu številni učbeniki, v nasprotju z moškimi kolegi, še vedno omenjajo le bežno ali pa sploh ne. To prakso tudi s tovrstnimi dogodki spreminjamo,« je Nataša Pirc Musar podprla namen projekta.

Poudarila je pomen enakih možnosti za vse. »Ne smemo spregledati polovice talentov, ki jih predstavljamo ženske na tem svetu, če želimo kot družba izkoristiti vse svoje zmogljivosti in napredovati, ne le v znanosti, temveč na splošno pri razvoju družbe, krepitvi dobrih medsebojnih odnosov in spoštljivega dialoga ter pri vzpostavljanju miru,« je dejala.

Zavzela se je za pravičnost v znanosti in družbi, ki mora izhajati iz načela meritokracije, ki kot merila priznava vrednost dela, prispevek in dejanske sposobnosti vsakega od nas. Ustvarjati je treba okolje, v katerem različni talenti lahko pridejo do izraza brez ovir, predsodkov ter ob podpori in spodbudi stopijo iz nevidnosti. Za razvoj skupnosti in znanosti sta nujni pestrost in raznovrstnost mnenj, zato moramo družbeni in znanstveni prostor sistematično in načrtno odpirati ter ga narediti vključujočega za vso paleto različnih pogledov in razmišljanj.

»Vaše poslanstvo, spoštovane inženirke, je zelo odgovorno: mlade navdihniti, jim zagotoviti pomembne informacije in jih opogumiti, da bodo samozavestno raziskovali, spoznavali sami sebe ter ob podpori staršev, učiteljev, mentorjev in skupnosti razvili svoje talente v odličnost. Brez zgledov je pot težja,« je nagovorila nominiranke in spomnila, da je v Evropi na študijih STEM le dobra četrtina deklet, v Sloveniji pa od treh študentov le ena. »Prav je, da s projektom in dogodkom, kot je današnji, izpostavljamo 'nevidnost' inženirk v družbi«.

Navezala se je na misel Eve Pirc o pomembnosti domišljije v znanosti. Nominiranke dokazujejo, da domišljija, vizija in inženirstvo niso na nasprotnih bregovih. Samo 15 odstotkov prebivalstva v Sloveniji meni, da je domišljija pomembna za otroke, s čimer se uvrščamo med zadnje v Evropi. To je po njenem mnenju skrb vzbujajoče, kajti brez domišljije ni ustvarjalnosti, s tem ni inovacij in napredka.