Iranska kriza ogroža prehransko varnost Slovenije

Vojna v Iranu je še ena grožnja, ki pomeni tudi ogrožanje prehranske varnosti Slovenije, ocenjuje Igor Peček z ministrstva za kmetijstvo. Mateja Rokvič z obrambnega ministrstva pa je ocenila, da novo krizno žarišče dokazuje pravilnost usmeritve države v krepitev samozadostnosti. Letos bo Slovenija izvedla novo vajo odpornosti.

Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od surovin, kot sta nafta in plin, ki sta se podražila, je opozoril vodja sektorja za agroživilsko verigo na kmetijskem ministrstvu: »To ne pomeni nič dobrega za inflacijo, ker se lahko zelo hitro približamo inflacijski spirali.« Nafta je namreč za kmetijska gospodarstva glavni vir energije, dražja nafta pa prinese tudi dražjo hrano.

Generalna direktorica direktorata za obrambne zadeve Mateja Rokvič, ki je ob Pečku gostovala v podkastu Moč gospodarstva, je pri tem opozorila, da se že nekaj let soočamo s spremenljivim varnostnim okoljem: »Novo krizno žarišče dokazuje, da smo se v letu 2024 pravilno odločili, ki smo izvedli vajo Odpornost.«

Ta vaja je pokazala, da smo v Sloveniji odporni, seveda pa so določena področja, ki jih je treba nadgraditi,« je dejala sogovornica: »Predvsem pa se moramo vsi zavedati, da moramo najprej poskrbeti sami zase. Ko govorimo o samopreskrbi, ne govorimo samo o prehrani, govorimo o gorivih, o drugih energentih. Navsezadnje, če se spomnimo covidne krize, vemo, kako je bilo z maskami, cepivi, deli za avtomobilsko industrijo, ki se je skoraj ustavila. Samopreskrba ne pomeni izolacije, ampak da smo v kriznih obdobjih sposobni poskrbeti sami zase. Torej tako za naše obrambe sile, sile varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in navsezadnje tudi za prebivalstvo.«

Nova prioriteta države: prehranska varnost

Ena od ugotovitev vaje Odpornost je bila, da ima Slovenija pomanjkljivosti pri prehranski samozadostnosti, če bi nastale krizne razmere. »Ko govorimo o mirnodobnih razmerah, radi rečemo, da veliko hrane uvozimo, številke so tudi čez 80 odstotkov. Pomembno je, da govorimo o odpornosti celotne agroživilske verige, od pridelave in preskrbe s semeni, z gnojili, predelave, logistike in distribucije, pa do potrošnika kot takega,« je dejal Igor Peček.

Po njegovih besedah bodo ključni trije ukrepi, ki jih izvajajo na ministrstvu. Omenil je zaščito trajnih kmetijskih zemljišč, vzpostavitev regijskih prehranskih verig preskrbe s hrano ter zmanjšanje zavržkov hrane.

»V Sloveniji na leto zavržemo 80 kilogramov hrane na prebivalca. Na svetu zavržemo več kot milijardo obrokov, na drugi strani pa 730 milijonov ljudi po svetu živi v lakoti. Treba se je zavedati, da za pripravo hrane porabimo veliko količino energije in to je tudi okoljski problem. Za to, da zjutraj lahko spijemo skodelico kave, porabimo 120 litrov vode, za dva decilitra mleka 240 litrov, za en hamburger pa govorimo o tisočih litrih.«

Država bo letos ponovila prej omenjeno vajo izpred dveh let – to bo vaja Odpornost 2026. »Nameravamo vse te sistemske rešitve preigrati v praksi, jih nadgraditi in nadaljevati tam, kjer smo v vaji Odpornost 2024 končali,« je povedala Mateja Rokvič.