Iz pomoči izključenih 80 odstotkov velikih izvoznikov

Gospodarstvo zahteva hitre spremembe prvega megazakona in čimprejšnje sprejetje likvidnostnih ukrepov.
Fotografija: Na GZS predlagajo jamstveno shemo, zavarovanje in pozavarovanje izvoznih poslov, vzpostavitev sekundarnega trga terjatev, podporo državi SID banki, zagon velikih infrastrukturnih projektov, je naštel predsednik GZS Boštjan Gorjup. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Na GZS predlagajo jamstveno shemo, zavarovanje in pozavarovanje izvoznih poslov, vzpostavitev sekundarnega trga terjatev, podporo državi SID banki, zagon velikih infrastrukturnih projektov, je naštel predsednik GZS Boštjan Gorjup. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ljubljana – Do povračila nadomestila zaposlenim na čakanju na delo ne bo upravičenih 80 odstotkov največjih slovenskih izvoznikov, čeprav so ustavili ali bistveno zmanjšali proizvodnjo, opozarja predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup. V gospodarstvu zahtevajo spremembo kriterijev za podelitev pomoči in druga dopolnila prvega protikoronskega paketa, prav tako pa hitrejše sprejemanje likvidnostnih ukrepov.

Če ne bomo hitro popravili megazakona, bo brezposelnih bistveno več, kot bi jih bilo sicer, poudarjajo v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC). Sredi marca letos je bilo 3031 manj brezposelnih kot sredi lanskega marca, v torek pa je bilo že 9589 več brezposelnih kot isti dan lani. »Razlika 12.600 oseb je posledica krize. Po drugi strani nas vsak dan kličejo podjetniki z dilemo zaradi varovalk v protikoronskem zakonu, ali prekiniti delovno razmerje z delavci ali jih poslati na čakanje. Ob tem, da se likvidnostni šok zaostruje,« je poudaril izvršni direktor SBC Goran Novković. »Najkasneje v začetku prihodnjega tedna naj vlada obvesti, kaj bo v prvem zakonu spremenjeno,« je dodal.


Kmalu težave z izplačili plač


Likvidnostne težave so različne med posameznimi sektorji. Z nezmožnostjo izplačila plač se lahko podjetja soočajo že aprila ali maja, je povedal član upravnega odbora Britansko-slovenske gospodarske zbornice Luka Vesnaver, sicer partner za finančno svetovanje v Deloittu. Če se bodo začele trgati plačilne verige, ko si podjetja ne bodo več plačevala, podjetja tudi ne bodo več sposobna poplačevati posojil. To bi občutile tudi bilance bank. »To spiralo je treba zdaj preprečiti. Bistveno je, da vlada sprejme paket za likvidnostno pomoč v prihodnjem tednu ali dveh.«

Bistveno je, da vlada sprejme paket za likvidnostno pomoč v prihodnjem tednu ali dveh, poudarja Luka Vesnaver iz Deloitta. FOTO: Roman Šipić/Delo
Bistveno je, da vlada sprejme paket za likvidnostno pomoč v prihodnjem tednu ali dveh, poudarja Luka Vesnaver iz Deloitta. FOTO: Roman Šipić/Delo


Na GZS predlagajo jamstveno shemo z vsaj 70-odstotnim poroštvom države za velika in 80-odstotnim poroštvom za mala in srednja podjetja, zavarovanje in pozavarovanje izvoznih poslov, vzpostavitev sekundarnega trga terjatev, podporo državi SID banki, zagon velikih infrastrukturnih projektov, ki bi jih izvajali domači izvajalci, modernizacijo javne infrastrukture, močnejšo podporo digitalizaciji, je naštel Gorjup.

Tudi Novković je poudaril, da se mora pospešiti priprava likvidnostnega svežnja, saj so nekatere države tovrstne ukrepe že sprejele: »Pomembno je, da se z različnimi garancijskimi shemami odpravi negotovost glede terjatev in da omogočimo nova posojila za nadaljnji razvoj podjetij. Treba je še podaljšati ukrepe iz prvega svežnja za najbolj prizadeta podjetja, odpraviti birokratske ovire in zagnati investicije.«
 

Kaj so naredili Nemci


Na novinarski konferenci so govorci iz gospodarskih združenj večkrat pohvalili ukrepe iz Avstrije in Nemčije. Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen je omenila, da imajo v Nemčiji dobre izkušnje z ukrepom skrajšanega delovnega časa, ki omogoča ohranitev delovnih mest. Možnost uporabe tega ukrepa, ki ga podpirajo sindikati, so z 12 podaljšali na 24 mesecev. Kot pozitiven ukrep je omenila tudi posojila s stoodstotnim državnim poroštvom z ročnostjo desetih let in moratorijem na plačilo glavnice prvi dve leti. Nemčija zagotavlja še garancije za izvozne posle, zagonska podjetja, mlada tehnološka podjetja ter mala in srednja podjetja lahko dobijo podporo skladov tveganega kapitala, nagrade zaposlenim do 1500 evrov pa so neobdavčene.

Komentarji: