Izginjanje tekstilne in lesne industrije

Ljubljana – Po podatkih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je k zmanjšanju števila zaposlenih v zadnjem času najbolj pripomogla tekstilna industrija, kjer se je v enem letu število delovno aktivnih zmanjšalo kar za 3625 delavcev. Ta delovno intenzivna panoga trenutno zaposluje le še slabih 12.000 delavcev, in čeprav na ministrstvu za delo poudarjajo, da so se plače tekstilcev v enem letu zvišale, je to po mnenju sindikatov rezultat uvedbe minimalne plače in odpuščanja delavcev z nizkimi plačami. Sekretar sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Tone Rozman opozarja na negotov položaj večine slovenskih tekstilnih podjetij. »Menedžment teh podjetij je v krizi začel varčevati pri svojih delavcih tako, da ne izplačuje plač, davkov in prispevkov, uvedli so podaljšanje delovnega časa, tako imenovane prerazporeditve, ki jih nikoli ne plačajo, ipd. Inšpektorji so nemočni, nadzorniki se solidarizirajo z upravami,« opisuje stanje v tekstilnih podjetjih. »V sindikatu tekstila smo 29. novembra ministrici za gospodarstvo posredovali pobudo, da se z odgovornimi dogovorimo o težavah hčerinskih družb Mure, d. d., v stečaju, vendar odgovora še do danes nismo dobili.« Medtem sta šli v stečaj in prisilno poravnavo še dve Murini hčerinski družbi. Na Murinem dvorišču je nastala družba Mura in partnerji, ki za zdaj posluje pozitivno s pomočjo državnih sredstev in sredstev zavoda za zaposlovanje, vendar je prihodnost podjetja brez državnega sofinanciranja negotova, meni Rozman.

Tudi usoda preostalih Murinih podjetij ni rožnata: Mura Unikat je šla v stečaj pred nekaj dnevi, Mura EHM, ki se ukvarja z blagovno znamko ter s pripravo in izdelavo oblačil, je v postopku prisilne poravnave z velikimi obveznostmi; brez pomoči Mure in partnerjev in brez poroštev, ki so bila obljubljena, je konec negotov tudi za to podjetje. Dejavnost Mure AX, ki zagotavlja storitve za vsa Murina podjetja, se zmanjšuje, ker se zmanjšuje dejavnost preostalih podjetij.

Po oceni izvršnega sekretarja ZSSS Ladija Rožiča so se prihodki od prodaje na tujem trgu najbolj zmanjšali v tekstilni in kovinski industriji, upad neto poslovnega dobička pa je bil največji v tekstilni in pohištveni industriji, ki izginjata iz slovenskega prostora.

Delavci v družbi TOM sami plačali stečajni postopek

Kot je povedal Marjan Ferčec , sekretar sindikatov lesarstva in gozdarstva, je v lesni industriji danes zaposlenih dobrih 16.000 delavcev, kar je skoraj 60 odstotkov manj kot pred dvajsetimi leti. Glavni vzroki za to so previsoki stroški dela in beg kapitala iz te panoge; premalo je vlaganj, kapital konča v žepih lastnikov in se ne vrača v proizvodnjo. Podjetja so močno zadolžena in bi jih bilo treba dokapitalizirati. Lastniki se za dokapitalizacijo ne odločajo, ker so zaslužki prenizki, kapital pa se prepočasi obrne. Zaradi visokih kreditov je premoženje večinoma pod hipotekami. Eden od vzrokov je tudi cenena konkurenca iz vzhodne Evrope in Daljnega vzhoda.

V tovarni oblazinjenega pohištva iz Mokronoga TOM so že septembra ugotovili, da je podjetje prezadolženo, računi pa blokirani, zato delavcem niso izplačali plač. Lastniki so se uvedbi stečaja kljub temu uprli, vendar so delavci sami zbrali denar in sprožili stečaj, ki zdaj v družbi TOM teče, ne pa tudi v hčerinskem podjetju Dom oprema v Cerknem in Železnikih, kjer se agonija 55 delavcev nadaljuje. Sindikati zato predlagajo, da bi v primerih, ko delavci sami predlagajo stečaj podjetja, stroške krili iz stečajne mase.

Lesnopredelovalna panoga vendarle obetavna

Igor Milavec, direktor združenja lesne in pohištvene industrije, pravi, da je položaj slabši v pohištvenem delu lesnopredelovalne panoge, medtem ko je stavbni del na boljšem. Lanskem padcu realizacije tudi do 40 odstotkov bodo letos pripisali še deset odstotkov. Glavna težava je pomanjkljiva državna razvojna politika, a kot pravi Milavec, se v zadnjem letu na tem področju premika. Razpis ministrstva za gospodarstvo za razvojne centre je prvič po dolgih letih lesnopredelovalni panogi dal tak status, da se je lahko prijavila med osem prednostnih panog. Milavec je pohvalil tudi razpis ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za kompetenčne centre. Posebej pa je omenil tudi, da je v razpisih pomembna postavka dodana vrednost na zaposlenega, zaradi česar delovno intenzivna panoga takoj pogori.

Lesnopredelovalna panoga je zaradi prehoda v nizkoogljično družbo obetavna. Tako na Finskem in v Avstriji postaja to prednostna panoga, pri nas pa je v enem delu že skoraj mrtva. Kljub temu je lesarjem uspelo v projektu GOZD in LES ustvariti komunikacijo z ministrstvom za gospodarstvo in ministrstvom za kmetijstvo ter se dogovoriti o ustanovitvi medsektorske skupine, v kateri bodo tudi predstavniki obeh ministrstev. Po Milavčevih besedah lesarji intenzivno pripravljajo strategijo, na podlagi katere bodo nato poskušali poiskati razumne in uravnotežene rešitve.

Tudi za prihodnje leto pričakujejo nadaljevanje politike subvencij Eko sklada, ki so letos imele pomembno vlogo pri stavbarjih. Poleg tega bi stavbarjem prav prišla tudi zelena javna naročila. Pozitivna sprememba pri pohištvenem delu pa bo bolj problematična zaradi nekonkurenčnosti in velike odvisnosti nekaterih proizvajalcev od domačega trga. Zelena javna naročila bi koristila tudi tekstilcem in usnjarjem, a kot je povedala Jožica Weissbacher, samostojna svetovalka pri združenju tekstilne oblačilne in usnjarske industrije, država za zdaj nima posluha, da bi jih vključila. »Naša podjetja delajo prek javnih naročil za vojske tujih držav, doma pa niti ne pridejo zraven,« je še dodala.