Izgubljen denar zaradi slabe priprave naročila

Portorož – Pri nakupu hladilnika znamo ravnati gospodarno ter najti ravnotežje med ceno in kakovostjo. To je treba prenesti še v sistem javnega naročanja, je ponazoril minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ta je poudaril nujnost boljše priprave naročil in izrazil začudenje nad bruseljskimi priporočili Sloveniji na tem področju.

Celotna Evropska unija prek javnih naročil porabi več kot 2000 milijard evrov na leto, Slovenija pa več kot 3,7 milijarde evrov – to je približno desetina slovenskega bruto domačega proizvoda. Aprila je začel veljati nov zakon o javnem naročanju, s katerim je Slovenija prenovila sistem javnega naročanja in v svojo zakonodajo prenesla evropske direktive. Kljub temu je evropska komisija Sloveniji in še 20 drugim državam članicam poslala uradni opomin, da morajo prenesti eno ali več od treh direktiv.

»V zadnjem času smo na več področjih dobili priporočila evropske komisije, tudi na področju javnega naročanja. Do teh smo bili precej kritični, ker menimo, da ne kažejo dejanskega stanja,« je na naše vprašanje o vzrokih za bruseljski opomin odgovoril Koprivnikar in dodal, da so komisijo prosili za pojasnila takšnih priporočil.

Ob robu Mednarodnega kongresa javnega naročanja je dejal, da je Slovenija v roku implementirala direktivo: »Naš sistem javnega naročanja je v primerjavi z drugimi državami učinkovit in sodoben, tudi pravno varstvo je učinkovito in daje dobre rezultate.«

Po njegovih besedah se neuspešno končata samo dva odstotka vseh postopkov: »Sistem deluje in je daleč od mita v javnosti, da polovica postopkov pade in podobno.«

Plačila podizvajalcem

Dva meseca po začetku izvajanja novega zakona na direktoratu za javno naročanje opažajo, da naročniki v razpisno dokumentacijo primerno vpisujejo določbe zakona glede plačil podizvajalcev, je dejal direktor direktorata Sašo Matas: »S tem dajejo možnost neposrednih plačil podizvajalcev.« Kot je znano, je novi zakon prinesel nove rešitve glede plačila podizvajalcev in nič več ne nalaga obveznega plačila podizvajalcev, zato zakon kritizira Obrtno-podjetniška zbornica.

Namen novega zakona je poenostavitev postopkov, denimo z enotnim evropskim obrazcem ESPD. Z njim se bo zmanjšalo število zahtevanih dokumentov, ki jih bodo morali predložiti ponudniki; le izbrano podjetje bo moralo predložiti vsa dokazila, da izpolnjuje razpisne pogoje. Matas je ocenil, da je evropski obrazec precej zapleten, saj gre za izjavo na 16 straneh. »Obrazec bo zaživel z uvedbo e-naročanja, ker ga bo mogoče uporabiti večkrat. Njegov namen je, da bi ponudniki z enotnim obrazcem lažje kandidirali v različnih državah.«

Na ministrstvu za javno upravo pripravljajo reformo, ki bo omogočila javna naročila na povsem elektronski način. Na spletu se bodo objavila obvestila o javnem naročanju in vsa dokumentacija za spletni razpis, prav tako se bodo elektronsko oddale ponudbe.

»To lahko poenostavi izvedbo javnega naročila, zmanjša količino odpadkov, zagotovi večjo transparentnost in učinkovitost postopkov ter boljši izid postopka, torej nižjo ceno in višjo kakovost, saj spodbuja večjo konkurenčnost znotraj enotnega trga,« je poudaril Matas. Naročniki, ki so že prešli na e-naročanje, poročajo o pet- do 20-odstotnih prihrankih. Rok evropske komisije za uvedbo e-naročanja je april 2018.

Sistem pravnega varstva

Po Koprivnikarjevih besedah na ministrstvu razpravljajo o morebitni spremembi pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, a odločitve še ni. Dodal je, da sedanja ureditev pravnega varstva ni problematična: »Ne bomo spreminjali nečesa, kar morda dobro deluje, hkrati pa vedno iščemo drugačne oblike, ki morda delujejo še bolje.«

Predsednik Državne revizijske komisije (DKOM) Borut Smrdel je ocenil, da sistem pravnega varstva v Sloveniji deluje dobro: »Česar se ne zavedamo.« Na Hrvaškem, denimo, se z eno zadevo ukvarjajo osem let, s primerom pa se ob komisiji ukvarjajo še različna sodišča.

Pri največjih naročilih postopek več kot 300 dni

Na DKOM so lani naredili analizo desetih največjih naročil v lanskem letu. Ugotovili so, da postopek pri naročniku traja povprečno več kot 300 delovnih dni – to je več kot koledarsko leto –, medtem ko je pri revizijski komisiji končan v povprečno 11,25 dneva od prejema popolne dokumentacije.

Novi zakon bo po predvidevanju Boruta Smrdela skrajšal postopke javnega naročanja. A po njegovem mnenju se premalo pozornosti daje pripravi in nadzoru nad izvedbo projektov.

Sašo Matas je opozoril, da pri naročnikih preteče povprečno skoraj 70 dni od opredelitve potrebe po blagu ali storitvah pa do objave naročila. Boris Koprivnikar pa je izpostavil, da lahko slabi pripravi javnih naročil pripišemo kar 83 odstotkov izgubljenih sredstev, medtem ko so korupcijska tveganja vzrok za 17 odstotkov neučinkovite porabe.

Zato ministrstvo po Matasovih besedah naročnikom predstavlja zakon, daje sistemska pojasnila in nezavezujoča mnenja ter pripravlja priporočila in smernice za javno naročanje.