Izmerite si krvni tlak, vsaj enkrat na leto

Zaradi povišanega krvnega tlaka – normalna vrednost ne sme preseči 140/90 mmHg – ima pri nas težave že skoraj polovica odraslega prebivalstva. Skrb vzbujajo podatki, da jih polovica niti ne ve, da imajo hipertenzijo – med tistimi, ki to vedo, pa jih približno polovica ne ukrepa, niti preventivno niti kurativno.

Med obolelimi, ki jim je zdravnik predpisal zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, je kar 75 odstotkov takšnih, ki jih ne jemljejo redno. Ali pa pri jemanju ne upoštevajo navodil zdravnika in lekarniškega farmacevta – kljub zavedanju, da terapija, ko je enkrat predpisana, traja do konca življenja.

Zato pri pacientih, ki niso dovolj zavzeti za nujno zdravljenje, hipertenzija ni obvladana, tveganje za zaplete pa ne manjše. In tako ta »tihi ubijalec«, ki obolelemu dolga leta ne povzroča bistvenih težav, lahko udari na različne načine, v obliki srčno-žilnih zapletov, okvar srca ali ledvic, kot možganska kap ali nenadna smrt.

Pri nas možganska kap vsako leto prizadene okoli 4400 ljudi, približno 2100 jih zaradi te hude bolezni umre. Pri številnih pa cerebrovaskularni inzult pusti neizbrisen pečat, zaradi težke invalidnosti, ki jo povzročijo motnje v prekrvitvi možganov.

A omenjene posledice, tako pri hipertenziji kot pri možganski kapi ali, denimo, akutnem koronarnem sindromu, je mogoče omiliti, marsikdaj tudi preprečiti. S pravočasnim in pravilnim ukrepanjem, s preventivo, ki pomaga okrepiti človekov obrambni sistem in ustaviti kopičenje tveganj.

Zdravljenje arterijske hipertenzije se začne s spremembo življenjskega sloga. Asist. Andrej Erhartič s kliničnega oddelka za hipertenzijo na ljubljanskem UKC pravi, da ima nezdravo prehranjevanje pri pojavnosti zvišanega krvnega tlaka približno polovični delež, pri čemer 20 odstotkov pripisujejo pomanjkanju sadja in zelenjave v vsakodnevni prehrani, 30 odstotkov pa prevelikemu vnosu soli. Odrasli Slovenci namreč priporočeni dnevni odmerek soli (največ pet gramov) presegajo za dobrih 140 odstotkov.

K večji pojavnosti hipertenzije prispevata tudi čezmerno uživanje alkohola in kajenje, vendar sta za porušena razmerja v vrednostih krvnega tlaka bistveno bolj krivi debelost (30 odstotkov) in telesna neaktivnost (20 odstotkov).

Vsakdo med nami naj bi si krvni tlak izmeril vsaj enkrat na leto, seveda pa mora biti meritev izvedena pravilno. Pred meritvijo mora človek, ki bi rad dobil verodostojne podatke o tem pomembnem kazalcu zdravja, vsaj pet minut sedeti, mirovati; pred meritvijo mora miniti vsaj pol ure od zadnje popite kave, obroka ali pokajene cigarete; dlan in podlaht morata biti na mizi, manšeta merilnika pa prave velikosti.

Če prezremo ta sicer preprosta pravila, meritev največkrat da lažne rezultate – ne le doma, tudi v zdravstvenih ustanovah. Zato velja, da je meritev po minuti ali dveh priporočljivo ponoviti, najbolje dvakrat – tako dobimo verodostojnejše podatke, ki zdravniku olajšajo odločitev o zdravljenju.

Predstojnica kliničnega oddelka za hipertenzijo in predsednica slovenskega združenja za hipertenzijo mag. Jana Brguljan Hitij pojasnjuje, da nefarmakološki ukrepi, žal, pogosto ne zadostujejo. »Vendar se mora pacient teh ukrepov, zlasti znižanja telesne teže, držati, tudi če jemlje zdravila.«

Danes so zdravnikom in bolnikom v pomoč fiksne kombinacije zdravil. To pomeni, da obolelemu ni treba več jemati treh različnih zdravil, saj so ta združena v eni tableti. Zaradi tako poenostavljenega režima farmakoterapije bolniki pri zdravljenju raje sodelujejo, tudi ali predvsem zato, ker se manj bojijo stranskih učinkov zdravil.

Ob svetovnem dnevu hipertenzije, 17. maju, so po Sloveniji, predvsem v lekarnah in referenčnih ambulantah, organizirali brezplačne meritve krvnega tlaka; izvajali jih bodo do 24. maja.

Nasploh pa velja priporočilo, da naj bi vsak med nami poznal bistvene številke, ki vplivajo na njegovo zdravje. To so vrednosti krvnega tlaka, holesterola, glukoze, tudi trigliceridov in gleženjskega indeksa.