Izvoz – gonilna sila okrevanja

Bruselj – Sloveniji je do srede 2010 BDP v šestih zaporednih kvartalih skupno padel za okrog devet odstotkov glede na raven iz tretjega četrtletja 2008. Tolikšen zdrs je posledica manjšega števila investicij pa tudi prostega padca gradbeništva in zmanjševanja zalog, tako da je recesijo pomagala omiliti predvsem zunanjetrgovinska bilanca.

Gonilna sila letošnjega okrevanja bo povečano povpraševanje v Uniji, posebej v Nemčiji, ki bo imela kar 3,7-odstotno rast, naš neto izvoz pa bi po pričakovanjih lahko prispeval kar 1,2 odstotka k izboljšani konjunkturi, ki jo bosta še vedno ovirala padanje investicij in nizka zasebna poraba. Pravkar objavljena jesenska napoved gospodarskih gibanj ne spreminja spomladanskih obetov za Slovenijo, po katerih bi se bruto proizvod letos povečal za 1,1 odstotka, torej manj od povprečja evrske skupine (1,7 odstotka), ki so ga glede na majske prognoze popravili kar za 0,8 točke. Kljub temu se naša država z lanskega predzadnjega mesta postopoma vzpenja na lestvici, kajti slabše rezultate bodo imele tri države, ki se še niso izkopale iz recesije (Grčija, Irska in Španija), pa tudi na Cipru bo rast (0,5 odstotka) šibkejša od naše.

Prihodnje leto slovenski BDP nad povprečjem evrske skupine?

Že prihodnje leto bo Slovenija, ugotavljajo v evropski komisiji, na krilih ugodne trgovinske bilance in višjega domačega povpraševanja – predvsem obujene zasebne potrošnje in investicij, ki bodo odtehtale padec v gradbeništvu in javni porabi – s solidno rastjo bruto proizvoda za 1,9 odstotka presegla povprečje evrske skupine (1,5 odstotka), ki se bo znižalo pod vplivi pričakovane upočasnitve svetovnega gospodarstva in začetka fiskalne konsolidacije. V letu 2012 se bo zasebna poraba v Sloveniji še okrepila, naposled se bodo povečale tudi investicije, kar bi skupaj s pribitkom v zunanjetrgovinski menjavi omogočilo precejšnjo rast bruto proizvoda (2,6 odstotka), krepko nad povprečjem evrskega območja (1,8 odstotka), kjer boljše rezultate napovedujejo le Slovaški (3,9 odstotka), Estoniji (3,5 odstotka) in Luksemburgu (3,2 odstotka).

Inflacija se je lani močno zmanjšala (od 5,5 odstotka leta 2008 na komaj 0,9 odstotka), letos pa se bo več kot podvojila (2,1 odstotka), predvsem zaradi zviševanja trošarin na energijo, alkohol in tobak ter zaradi višjih cen nekaterih storitev, približno na tej ravni naj bi ostala tudi v prihodnjih dveh letih. Zaposlovanje je v prvi polovici 2010 padalo, manjše usihanje pa je pričakovati še do konca leta, predvsem zaradi težav v gradbeništvu in nekaterih stečajev, zato bo še nižje (–2,3 odstotka) od lanskega (–1,9 odstotka). Razmere na trgu dela se bodo izboljšale šele v letu 2012 (0,6 odstotka), ko nam napovedujejo tudi zmanjšanje stopnje brezposelnosti s sedanjih 7,2 odstotka aktivnega prebivalstva na 6,6 odstotka, Slovenija pa bo ostala med državami z najnižjo nezaposlenostjo v evrski skupini, ki utegne šele čez dve leti zdrsniti pod mejo desetih odstotkov.

Slabše kaže državnemu proračunu

Slabše kaže državnemu proračunu, kjer se je primanjkljaj v obdobju 2009–10 stabiliziral pri 5,8 odstotka bruto proizvoda, kar presega cilj vlade (5,6 odstotka), predvsem zaradi nižjega priliva posrednih davščin. Tudi z zmanjšanjem v prihodnjem letu (5,3 odstotka), ki ga napovedujejo v komisiji, bo proračunski deficit ostal nad vladnimi načrti (4,8 odstotka), Slovenija pa se bo hkrati oddaljila od povprečja evrske skupine (4,6 odstotka), ki ga niti s predvidenim klestenjem v letu 2012 (4,7 odstotka) ne bo več dosegla, kajti območje evra (3,9 odstotka) se bo tedaj že približalo dopustni meji pakta stabilnosti in rasti (trije odstotki). V nasprotju s proračunskim primanjkljajem bo slovenski javni dolg ostal pod še dovoljenim pragom (60 odstotkov BDP), vendar je v obdobju 2009–10 zrasel s 35,4 na 40,7 odstotka, kar je bila posledica težjega bremena obresti, zaradi vztrajnih primarnih deficitov pa se bo dvignil najprej na 44,8 odstotka (2011), nato pa celo na 47,5 odstotka bruto proizvoda (2012). A kljub povečanju bo slovenski javni dolg tedaj komaj čez polovico povprečne zadolženosti v evrski skupini (87,8 odstotka), ki jo dvigajo velike dolžnice Italija (119,9 odstotka), Irska (114,3 odstotka), Belgija (102,1 odstotka), predvsem pa Grčija (156 odstotkov).

***

Potem ko je izvoz lani upadel za 17,7 odstotka, uvoz celo za 19,7 odstotka, se je krivulja zunanje trgovine letos že obrnila navzgor, kajti prodaja na tuje se bo povečala za 8,1 odstotka, nakupi pa za 6,3 odstotka. Bilanca bo ostala pozitivna tudi v preihodnjih dveh letih, saj nam evropska komisija napoveduje skok izvoza za 5,9 oziroma 7,2 odstotka, uvoz pa bi naraščal po nekoliko nižji stopnji 5,0 oziroma 6,5 odstotka.