Izvršba na »socialne« prihranke ni več sprejemljiva

Ljubljana – Pri davčni izvršbi morajo veljati omejitve, ki jih pri poplačilu dolga z bančnega računa v korist dolžnika že zagotavlja zakon o izvršbi. Enako načelo namerava ministrstvo za finance zato vključiti še v zakon o davčnem postopku, ki ga spreminja in dopolnjuje. Finančna uprava poplačilo davčnega dolga pogosto doseže prav z izvršbo z bančnega računa.

Finančna uprava vsak mesec sestavi na tisoče opominov za davčne dolžnike: od januarja do avgusta letos jih je pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in posameznikom razposlala že 211.143. Na letni ravni so številke še precej višje: lani je izdala 388.830 opominov ali 17 odstotkov več kot leto prej. Po opominu, ki ga naslovnik ne plača, pride na vrsto izvršba. V prvih osmih mesecih letos je finančna uprava izdala 145.168 odločb o davčni izvršbi, lani 242.487.

Spremembe in dopolnitve zakona o davčnem postopku, ki jih ministrstvo za finance predlaga na področju izvršbe, se nanašajo na prejemke posameznikov, ki jih tako zakon o izvršbi kot zakon o davčnem postopku že zdaj varujeta pred izvršbo oziroma je izvršba pri njih omejena do predpisanega zneska. »Teh prejemkov, na primer raznih socialnih transferjev, z davčno izvršbo ni mogoče zaseči, a ta prepoved velja le za mesec, ko dolžnik dobi nakazilo tega prejemka. Naslednji mesec pa je po zakonu o davčnem postopku tudi na ta sredstva, ki ostanejo iz preteklega meseca, mogoče izvesti izvršbo za poplačilo davčnega dolga,« o veljavni ureditvi pojasnjuje Stojan Glavač iz generalnega davčnega urada. Spremembe in dopolnitve zakona o davčnem postopku, ki jih predlaga ministrstvo, bodo te prejemke izvzele iz izvršbe, četudi bodo na prejemnikovem računu ostali tudi po mesecu nakazila, torej kot nekakšni prihranki.

Izvršba na prihranke

»Omejitve pri davčni izvršbi usklajujemo z omejitvami, ki že veljajo v civilni izvršbi po zakonu o izvršbi in zavarovanju. Z uskladitvijo omejitev tudi poenostavljamo postopke za banke ali hranilnice, ki opravljajo davčno in civilno izvršbo,« pojasnjujejo predlagatelji novele zakona o davčnem postopku. Prav zato iz 166. člena zakona o davčnem postopku umikajo določbo, ki zdaj omogoča izvršbo na prihranke iz izplačil, pri katerih izvršba v mesecu nakazila ni mogoča, pozneje pa. »Predlagamo odpravo drugega odstavka 166. člena. Ta sredstva dolžnik potrebuje za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, zato mu bodo še vedno na razpolago in ne bodo več predmet davčne izvršbe, čeprav jih prejemnik iz katerega koli razloga v mesecu prejema ni dvignil,« zdaj ugotavljajo v ministrstvu za finance, ker so sicer napisali tudi veljavni zakon. Izplačila, ki so v mesecu nakazila zavarovana pred izvršbo, našteva 159. člen zakona o davčnem postopku. Na njem so preživnine in nadomestila zanje, denarne socialne pomoči, štipendije, oskrbnine za rejnike, dodatek za pomoč in postrežbo, otroški dodatki ...

Vsega ne smejo vzeti

Seznam prejemkov, ki so tudi po zakonu o davčnem postopku zavarovani pred izvršbo – čeprav zdaj le v mesecu izplačila – ni edino varovalo, ki ga zakon zagotavlja dolžnikom. Po zakonu o davčnem postopku je mogoče z davčno izvršbo na »dolžnikove denarne prejemke, ki po zakonu o dohodnini štejejo za dohodek iz delovnega razmerja«, zaseči le dve tretjini, a dolžniku mora ostati za najmanj 70 odstotkov minimalne plače. Poleg tega z davčno izvršbo ni mogoče zajeti dohodkov iz delovnega razmerja, »če ti ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo«.

Finančna uprava je od januarja do avgusta letos z opomini, sklepi o izvršbi in telefonskimi pozivi od davčnih dolžnikov terjala poplačilo 807,714 milijonov evrov davčnega dolga (glej tabelo), izterjati ji ga je uspelo 345,22 milijona evrov. »Največji delež plačil, 55 odstotkov vseh, smo dosegli prek sklepov o izvršbi. Na drugem mestu so s 41 odstotki poplačila dolga po opominih in na tretjem mestu s 5 odstotki telefonska izterjava,« pojasnjujejo v generalnem finančnem uradu.

Polletna analiza davčnega dolga kaže, da je 30. junija dosegel vrednost 1,447 milijarde evrov: 856,14 milijona evrov ali 59 odstotkov tako imenovani aktivni dolg, pri katerem finančna uprava še ni izčrpala možnosti za izterjavo. Finančna uprava pri podjetjih in posameznikih uporablja različne postopke izvršbe. Najpogostejše so izvršba ob izplačilu plače pri delodajalcu, prek dolžnikovega računa v bankah in hranilnicah, izvršbe iz premičnega premoženja in vrednostnih papirjev ter izterjava dolžnikovega dolžnika. Izvršbo prek nepremičnine mora odobriti sodišče. Finančna uprava načrtuje, da bo letos izterjala 615,53 milijona evrov davčnega dolga.