Jamnik odstopil iz nadzornega sveta Cinkarne Celje

Borut Jamnik je sicer predsednik uprave Modre zavarovalnice, pri tem pa še nadzornik banke Nova KBM in farmacevtske družbe Krka.
Fotografija: Poslovnež Borut Jamnik (v sredini). FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Poslovnež Borut Jamnik (v sredini). FOTO: Jure Eržen/Delo

Iz nadzornega sveta in z mesta prvega nadzornika družbe Cinkarna Celje bo z 20. novembrom odšel Borut Jamnik. Odstopno izjavo je dal na torkovi izredni seji nadzornikov, so danes prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Cinkarne Celje.

Kot so še navedli, je Jamnik »podal izrecno in nepreklicno odstopno izjavo, s katero je iz objektivnih razlogov odstopil z mesta predsednika in člana nadzornega sveta družbe«.

Po naših informacijah je ta odločitev povezana z licenco za opravljanje funkcije nadzornika v NKBM, kjer je upravičen do nagrade najmanj 100.000 evrov na leto, medtem ko za opravljanje nadzorniške funkcije v Cinkarni dobi nekajkrat manj. Čeprav je bil Jamnik za nadzornika te banke imenovan že maja, licence regulatorja bančnega trga za njeno opravljanje še nekaj mesecev kasneje ni dobil.

V nadzornem svetu Cinkarne Celje so poleg Jamnika še Luka Gaberščik, Dejan Rajbar, Aleš Skok, Dušan Mestinšek in Aleš Stevanovič.

Jamnik je sicer predsednik uprave Modre zavarovalnice, poleg tega pa še nadzornik banke Nova KBM in farmacevtske družbe Krka.

Da se bo moral odpovedati mestu v enem od treh nadzornih svetov, v katerih deluje, smo že konec septembra pisali v časniku Delo. Zakon o bančništvu namreč prepoveduje opravljanje nadzorniške funkcije v banki, če član že opravlja eno izvršilno direktorsko funkcijo (članstvo v upravi gospodarske družbe) in dve neizvršilni (članstvo v nadzornem svetu).

Jamnik je torej po zakonu o bančništvu v enem nadzornem svetu preveč. Ker pa je Modra zavarovalnica med drugim tudi največja, več kot petinska lastnica Cinkarne Celje, to omogoča »kreativno« razlago zakonodaje, ki pravi, da »se kot ena sama direktorska funkcija štejejo izvršne ali neizvršne direktorske funkcije v družbah znotraj iste skupine«.

Kot skupino opredeljuje »nadrejeno osebo in njene podrejene družbe«, nikjer pa ni opredeljeno, ali je za nadrejeno osebo dovolj le 20-odstotni lastniški delež, da je mogoče govoriti o podrejenosti neke druge družbe, ali pa bi za »podreditev« morali govoriti vsaj o kontrolnem deležu.

Preberite še:

Komentarji: