Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Zimske razprodaje ublažile mesečno rast cen

Januarja so zaradi nižjih cen oblačil in obutve zabeležili 0,5-odstotno deflacijo. Življenjske potrebščine so bile za 2,6 odstotka dražje kot januarja lani.
Oblačila so se ob sezonskih razprodajah pocenila za 8,9 odstotka in k deflaciji prispevala 0,4 odstotne točke, obutev pa 0,1 odstotne točke ob znižanju cen za 6,1 odstotek. FOTO: Arhiv Dela
Oblačila so se ob sezonskih razprodajah pocenila za 8,9 odstotka in k deflaciji prispevala 0,4 odstotne točke, obutev pa 0,1 odstotne točke ob znižanju cen za 6,1 odstotek. FOTO: Arhiv Dela
9. 2. 2026 | 10:38
9. 2. 2026 | 11:06
4:20

Življenjske potrebščine so bile letošnjega januarja v povprečju za 2,6 odstotka dražje kot januarja lani. Zimske razprodaje oblačil in obutve so na mesečni ravni največ prispevale k deflaciji, ta je znašala 0,5 odstotka.

Z letom 2026 so se zgodile večje spremembe pri izračunu in objavljanju indeksov cen življenjskih potrebščin (ICŽP), harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICŽP) ter harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami (HICŽP-CT).

V skladu z dvema uredbama evropske komisije smo pri izračunu teh indeksov za letošnji januar uvedli posodobljeno mednarodno klasifikacijo izdelkov in storitev, ECOICOP, verzija 2, ter prešli na novo bazno leto (t. i. 2025 = 100). Poleg tega smo v izračun vključili tudi spremljanje iger na srečo, so sporočili iz statističnega urada.

Na letni ravni cene v povprečju višje

Življenjske potrebščine so se januarja na letni ravni podražile, in sicer za 2,6 odstotka. V istem mesecu prejšnjega leta je bila stopnja inflacije dvoodstotna.

Cene storitev so bile v povprečju za 3,5 odstotka višje kot januarja lani, cene blaga pa za 2,1 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,8 odstotka in poltrajno blago za dva odstotka, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 0,1 odstotka.

K letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 4,2 odstotka). Z 0,6 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 4,6 odstotka). Po 0,3 odstotne točke so dodale še podražitve v skupini alkoholne pijače in tobak (za 5,5 odstotka) ter v zdravstvu (za 6,3 odstotka).

Po drugi strani so se cene v skupini prevoz znižale za dva odstotka in inflacijo ublažile za 0,3 odstotne točke.

Zimske razprodaje ublažile mesečno rast cen 

Cene življenjskih potrebščin so bile v primerjavi z mesecem prej v povprečju nižje za 0,5 odstotka. Na mesečno deflacijo so najbolj vplivale nižje cene oblačil in obutve. Oblačila so se ob sezonskih razprodajah pocenila za 8,9 odstotka in k deflaciji prispevala 0,4 odstotne točke, obutev pa 0,1 odstotne točke ob znižanju cen za 6,1 odstotka.

Poleg tega so po 0,1 odstotne točke dodale še pocenitve proizvodov in storitev za delovanje osebnih prevoznih sredstev (za 1,8 odstotka), počitniških paketov (za 1,5 odstotka) ter v strežbi jedi in pijač (za 1,3 odstotka). Po drugi strani so vsaka s po 0,1 odstotne točke deflacijo ublažile podražitve rekreacijskih storitev (za 3,7 odstotka), tobačnih izdelkov (za 1,7 odstotka) ter vse preostale januarske podražitve.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila januarja 2,4-odstotna (pred enim letom 2,3-odstotna). Mesečna rast cen je znašala −0,5 odstotka.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 5,4 odstotka, cene blaga pa za 1,6 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,1 odstotka in poltrajno blago za 1,7 odstotka, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 0,4 odstotka.

Podatki o inflaciji za vse članice EU so na voljo za december 2025 in so dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra v članicah EMU 1,9-odstotna (mesec prej 2,1-odstotna) in v članicah EU 2,3-odstotna (mesec prej 2,4-odstotna). Najnižja je bila na Cipru (0,1-odstotna), najvišja pa v Romuniji (8,6-odstotna); v Sloveniji je znašala 2,6 odstotka.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine