Julija število brezposelnih skoraj enako kot junija

Konec julija registriranih 89.397 brezposelnih, 20 več kot junija, v primerjavi z julijem 2019 pa je bila brezposelnost večja za 17.547 oseb ali za četrtino.

Objavljeno
05. avgust 2020 12.53
Posodobljeno
05. avgust 2020 13.36
Julija se je na zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 8422 brezposelnih, za skoraj tretjino več kot julija lani. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Ob koncu julija 2020 je bilo registriranih 89.397 brezposelnih oseb, kar je 20 oseb več kot junija, v primerjavi z julijem 2019 pa je bila brezposelnost večja za 17.547 oseb ali za 24,4 odstotka, kažejo danes objavljeni podatki državnega zavoda za zaposlovanje.

Na zavodu se je julija na novo prijavilo 8222 brezposelnih oseb, kar je 8,8 odstotka več kot junija in za skoraj tretjino več kot julija lani. Med novoprijavljenimi je bilo 4042 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 490 iskalcev prve zaposlitve, 127 brezposelnih zaradi stečajev in 2221 trajno presežnih delavcev.


Podaljšano povabilo za trajno zaposlovanje mladih


Na zavodu so sicer konec julija podaljšali javno povabilo za trajno zaposlovanje mladih do 30. leta, ponudbo zanj lahko delodajalci zdaj oddajo do 15. novembra. S tem lahko pridobijo subvencijo, ki znaša 208 evrov na mesec, z možnostjo izplačevanja največ 24 mesecev. Povečali so tudi sredstva, ki so na voljo, na skupaj deset milijonov evrov, kar bo predvidoma dovolj za subvencionirano zaposlitev 2000 mladih brezposelnih.

Delodajalci sicer glede na razmere napovedujejo 0,2-odstotni upad zaposlenosti do konca leta, kaže raziskava, ki so jo na zavodu opravili v začetku junija v sodelovanju s skoraj 2200 delodajalci iz vse Slovenije. Največ jih je ocenilo, da bi se v primeru ponovne epidemije in podobnih ukrepov kot spomladi njihovo poslovanje skrčilo v manjšem obsegu, zaposlenost pa bi ostala nespremenjena.

Raziskava je še pokazala, da delodajalci načrtujejo, da bodo v v drugi polovici leta potrebovali približno 22.000 delavcev, in sicer predvsem zaradi nadomeščanja (upokojitve, porodniški dopusti in dopusti za nego in varstvo otrok), v manjšem obsegu pa tudi za nova delovna mesta. Največji upad zaposlenosti sicer predvidevajo v dejavnostih prometa in skladiščenja, kmetijstva in predelovalnih dejavnosti.