Junija kazenske carine za kitajske solarne panele?

Ljubljana – EU bo predvidoma prihodnji mesec uvedla protidampinške carine na fotovoltaične panele, ki jih na evropski trg uvažajo s Kitajske. Kot je objavila agencija Reuters, na podlagi izjav uradnikov v evropski komisiji, se je ta že odločila, da bodo protidampinške carine na kitajske sončne panele 47-odstotne.

Naj spomnimo, da je EU že lani septembra začela protidampinško preiskavo o solarnih panelih, ki se uvažajo iz Kitajske. Tako je odgovorila na pritožbo evropskega združenja proizvajalcev solarnih panelov Pro Sun. Kitajska je največja proizvajalka solarnih panelov in ima 65-odstotni delež na svetovnem trgu, EU pa je za kitajske proizvajalce teh proizvodov najpomembnejši tuji trg, saj ima kar 80-odstotni delež v kitajskem izvozu solarnih panelov. Lani so evropski uvozniki iz Kitajske uvozili za 21 milijard evrov fotovoltaičnih panelov.

In kaj pravijo v skupini Bisol? Predsednik uprave Uroš Merc pravi, da bodo z uvedbo protidampinških ukrepov prejeli več naročil, znižali stroške in povečali konkurenčnost. »Skupaj z drugimi evropskimi proizvajalci komponent smo že več let deležni nezakonite in nelojalne konkurence kitajskih podjetij, ki so, kot je ugotovila evropska komisija, deležna prepovedanih državnih subvencij, da bi se lahko kosala s konkurenco in jo uničila«, pravi Merc.

Evropska komisija je ugotovila, da stanje na trgu ne izraža tržnih razmer, v katerih ima možnost uspevati najboljši in najkonkurenčnejši proizvajalec. Kitajska država je fotovoltaično panogo prepoznala za eno najbolj strateških in je pripravljena storiti vse, da si zagotovi monopol. Kitajska podjetja tako nezakonito uničujejo bolj kakovostno in tehnološko bolj dovršeno evropsko proizvodnjo ter ob tem na trg vsiljujejo manj kakovostne in tehnološko zaostale proizvode za ceno, ki je nižja od proizvodnih stroškov, poudarja prvi mož Bisola. Dodaja, da gre za velik posel, saj kar desetino vsega uvoza s Kitajske v EU predstavljajo komponente solarnih tehnologij. Kitajske grožnje s trgovinsko vojno pa so odveč, saj ima EU v trgovini s Kitajsko kar 50-odstotni primanjkljaj in je v večinoma kitajskem interesu, dase to ne zgodi.

Povedati je treba, da nezakonitih ravnanj nismo pripravljeni dopuščati, pravi Merc in dodaja: »Kitajska podjetja so manj konkurenčna in stroškovno manj učinkovita od evropskih, nezakonito ravnanje pa gre prav na škodo zadnjih in škodo evropskih potrošnikov. Uvedba uvoznih dajatev je nujna in zelo pomembna za ponovno vzpostavitev prostega trga, kar je zadnja možnost, da tehnologija in njen razvoj ostaneta na domačih tleh. Ogorčen bi bil, če bi v tem procesu Slovenija glasovala proti uvedbi dajatev. To bi bil jasen znak, da si 300 delovnih mest skupine Bisol, ki proizvaja izključno za tuje trge, ne želi in da ji ni mar za visoko kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo na sploh.«