Kabinet čudes: Slovenska zastava v vesolju

Kar dva predmeta na predstavljeni spominski plaketi imata posebno vrednost v okviru ustvarjanja praktične zgodovine vesoljskih poletov. Pomembna memorabilija je prva slovenska zastava, ki je poletela v vesolje, seveda v svoji pomanjšani obliki. Slovenska zastava, kot jo poznamo danes, je bila prvič razvita 26. junija 1991 ob slovesni razglasitvi samostojnosti na Trgu republike, šele leta 1994 pa je bila za državni simbol potrjena tudi z uradnim aktom. Nekaj mesecev pred tem, med 4. in 18. marcem 1994, je zastava, ki jo v obliki plakete hranimo v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), že potovala po breztežnostnem prostoru. Bila je del odprave STS-62 na raketoplanu Columbia, ki je poleg različnih rutinskih in pionirskih nalog v bližnjem vesolju opravila tudi nekaj pomembnih praktičnih priprav na gradnjo Mednarodne vesoljske postaje, ki je bila dokončana leta 1998.

Majhen časovni skok v preteklost nas pripelje do druge memorabilije z iste plakete, ki je v mednarodnem oziru vredna še večje pozornosti. Gre za uradni uniformni našitek s prelomne odprave STS-60, ki je potekala na krovu raketoplana Discovery med 3. in 11. februarjem 1994. Nosili so ga člani prve skupne ameriško-ruske vesoljske odprave v zgodovini. Ruski del takratne odprave, RKA (Roscosmos), je zastopal legendarni kozmonavt Sergej Krikaljev, ki je rekorder po skupnem številu dni, preživetih v breztežnostnem prostoru (ustavil se je pri številki 803).

Večino posadke je sicer prispevala NASA. Eden izmed astronavtov je bil tudi Ronald M. Šega (Sega), inženir slovenskih korenin, iz Ohia v ZDA. V sredini plakete je njegov lastnoročni podpis, desno od njega najdemo fotografijo Slovenije iz vesolja, spodaj pa skupinsko fotografijo vseh astronavtov in kozmonavta. Šega je bil tedaj na svoji prvi odpravi, na naslednji in obenem svoji zadnji je pristal na ruski vesoljski postaji Mir, ki je do leta 2001 gostila vrsto astronavtov iz vsega sveta in služila kot pomembna predhodnica današnje Mednarodne vesoljske postaje.

Spominska plaketa je del zbirke Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) od leta 2010, ko je bila ideja o kulturalizaciji vesolja že na papirju, objekt KSEVT pa šele v gradnji. Šega je Vitanje obiskal decembra 2014, med svojim zadnjim uradnim obiskom Slovenije, dvajset let po nastanku plakete in zgodovinskem poletu.

Našitki in drugi predmeti z vesoljskih odprav so zelo iskani predmeti za zbiratelje in astronavtske navdušence. Nemalokrat postanejo državniško darilo ali poklon različnim ustanovam ter s tem neprecenljiv simbol sodelovanja in povezanosti, navsezadnje pa so dragoceno muzejsko gradivo. Celotna spominska plaketa, ki jo predstavljamo v tokratnem članku, je trenutno predmet muzejske inventarizacije Mestnega muzeja v Ljubljani. S tem bo postala uradni spomenik slovenske premične kulturne dediščine in kot taka na ogled v stalni zbirki KSEVT v Vitanju.

***