Kadrovska podhranjenost agencije tarča evropske komisije

Ljubljana – Evropska komisija v za zdaj predsodnem postopku Slovenijo opozarja, da država v zvezi z agencijo za civilno letalstvo že tri leta ni izpolnila svojih obljub in zavez. Glavni očitek Bruslja je, da agencija ni kadrovsko primerno popolnjena.

Ob ustanovitvi Agencije RS za civilno letalstvo (ACL; Civil Aviation Authority – CAA) se je Slovenija zavezala, kaj vse bo uredila. V evropski letalski varnostni agenciji (EASA) zdaj ugotavljajo nekatere pomanjkljivosti. Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da je register zrakoplovov urejen in da ga je CAA začela prenašati v elektronsko obliko. Hkrati agencija »vzpostavlja dodatno aplikacijo, ki bo stečajnim upraviteljem, odvetnikom, notarjem, izvršiteljem in državnim organom po registraciji omogočala hitro poizvedbo o lastništvu zrakoplovov«.

Premalo kompetentnih kadrov

Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da ugotovljena neskladja niso povezana s kakovostjo in vsebino nadzora, temveč z njegovima obsegom in pogostostjo, kar pa je neposredno povezano s številom ljudi, ki nadzor opravljajo. Na ministrstvu so zapisali, da »agenciji ne uspe pritegniti in zadržati zadovoljivega števila kompetentnega kadra, kar je nujen pogoj, da bo v Republiki Sloveniji ugotovljena skladnost z mednarodnimi standardi in predpisi ter z evropskimi uredbami in izvedbenimi akti«.

Glede na obseg pristojnosti in nujnega dela je jasno, »da je ustrezno usposobljenih strokovnjakov na agenciji premalo, da so v povprečju slabše plačani« kot v letalski industriji, ki jo agencija regulira in nadzoruje, ter da so »strokovnjaki na slovenski agenciji slabše stimulirani kot njihovi sodelavci v sosednjih državah članicah«. Na ministrstvu dodajajo, da so področja, ki so jih preverjale evropske inšpekcije, in delo ocenjena kot dobro oziroma odlično opravljena, »vendar na žalost v premajhnem obsegu«.

Na ministrstvu so tako posredno potrdili, da so plače za primerljivo strokovno delo v agenciji nižje kot pri Adrii Airways, nižje kot pri primerljivi hrvaški agenciji za civilno letalstvo in precej nižje kot v Kontroli zračnega prometa Slovenije. To pomeni, da bo agencijo še težje kadrovsko popolniti. Eden od vzrokov za kadrovsko podhranjenost je vsekakor varčevanje v javnem sektorju.

Najdražje je nereševanje problema

Na vprašanji, ali je vlada razmišljala o morebitnem povezovanju z agencijami za civilno letalstvo v sosednjih državah in ali bi takšno povezovanje zmanjšalo stroške države ter povečalo stroške uporabnikov, so na ministrstvu pojasnili, da so ideje o združevanju z organi sosednjih držav v preteklosti že preverjali na različnih ravneh. Pri tem opozarjajo na izvedbene težave s preprostim primerom vprašanja državljanstva nadzornega inšpektorja.

Dodajajo, da je na prvi pogled všečna ideja cenovno manj ugodna. S primerjalno analizo je bilo namreč ugotovljeno, da imajo vsi primerljivi organi v okolici na stroškovni strani na zaposlenega namenjenih več sredstev, kot jih slovenska država namenja svojemu letalskemu organu. To neposredno pomeni, da »taka rešitev nikakor ne more biti cenejša«.

Hkrati na ministrstvu priznavajo, da bi bilo nereševanje problema, ki ga država lahko uredi sama, najdražje. Z visokimi kaznimi (za tako imenovani infringement ali kršitve) bi bil obremenjen proračun, zaradi prizemljitve letal bi bila oškodovana vsa slovenska letalska industrija, »da o prestižu in ugledu, ki si ga slovensko letalstvo zagotovo zasluži, ne izgubljamo besed«.