Ljubljana – Banka Slovenije novembra pričakovano uvaja dve novi zahtevi za poslovne banke, hranilnice in podružnice tujih bank pri podeljevanju potrošniških posojil, s katerima znižuje ročnost omenjenih posojil na največ sedem let in hkrati uvaja omejitve pri višini posojil, vezane na letni dohodek kreditojemalcev. Slednje po novem velja tudi za stanovanjska posojila.
V slovenski centralni banki sicer že nekaj let opažajo visoko rast potrošniških posojil, a so bankam do zdaj nalagali le priporočila, od katerih je odstopala skoraj četrtina zneska vseh odobrenih potrošniških kreditov. Zato so se zdaj zaradi zvišanih tveganj odločili za zaostritev pogojev kreditiranja.
Njihova pozornost je bila usmerjena predvsem v potrošniška posojila, ki so v zadnjih letih naraščala po več kot desetodstotnih letnih stopnjah, torej vsaj dvakrat hitreje od stanovanjskih in podjetniških posojil. Nadaljevanje takih trendov bi v razmerah, ko se rast gospodarstva in zaposlovanja umirja, lahko privedlo do novih slabih bančnih posojil, so ocenili v Banki Slovenije (BS). Njen viceguverner
Primož Dolenc je ukrepe utemeljil, da »želijo zdravo kreditiranje in preprečiti pretirano zadolževanje«. Ukrepi bodo sicer kratkoročno vplivali na dobičkonosnost bank, so pa v BS prepričani, da bodo dolgoročni učinki za banke pozitivni.
Nove omejitve za najem posojil
Najpomembnejša sprememba pri ukrepih je omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca (DSTI). To razmerje ne sme preseči 50 odstotkov pri kreditojemalcih z dohodkom, nižjim od dvakratnika bruto minimalne plače (trenutno to znaša 1772 evrov), oziroma 67 odstotkov za del kreditojemalčevega dohodka, ki presega omenjeni prag.
Pri tem mora kreditojemalcu po mesečnem servisiranju dolga za potrošniško posojilo ostati vsaj še znesek v višini neto minimalne plače. In še, v primeru, da ima kreditojemalec vzdrževane družinske člane, je omenjeni znesek ustrezno višji, skladno z zakonom, ki ureja socialno-varstvene prejemke.
V BS sicer dopuščajo tudi nekatera odstopanja od zavezujočih zahtev. Ta pri omejitvi DSTI lahko obsegajo največ deset odstotkov vrednosti novoodobrenih potrošniških oziroma stanovanjskih kreditov, pri omejitvi ročnosti največ 15 odstotkov vrednosti novoodobrenih potrošniških kreditov.
Kar zadeva stanovanjska posojila, ukrepi BS sicer ne prinašajo sprememb pri ročnosti, po drugi strani pa, prav tako kot pri potrošniških posojilih, postaja zavezujoča omejitev DSTI, torej razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca, z dovoljenim desetoodstotnim odstopanjem pri vrednosti posojila.
Ne glede na nekatera prejšnja ugibanja se v Banki Sloveniji niso odločili za še dodatno zaostritev zavarovanj stanovanjskih posojil. V obliki priporočila – in ne obvezne zahteve – pa ohranjajo tudi makrobonitetni instrument LTV, po katerem razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, naj ne bi preseglo 80 odstotkov.
In še nekaj podatkov: povprečni znesek potrošniškega posojila se je v zadnjih letih povečal z okoli 6000 na 8000 evrov, skupaj pa je teh posojil za približno 2,9 milijarde evrov, kar je dobrih sedem odstotkov bilančne vsote slovenskih bank.
ZBS: Ukrep je pretirano omejevalen
V bankah odločitev regulatorja sprejemajo s precejšnjimi zadržki, tudi zato, ker naj bi po nekaterih ocenah zneskovna omejitev pri posojilih lahko naredila kreditno nesposobnih kar 80 odstotkov ljudi s povprečno plačo in dvema vzdrževanima družinskima članoma. V cehovskem Združenju bank Slovenije poudarjajo, da ukrep »velikemu delu gospodinjstev v Sloveniji onemogoča ali pa vsaj radikalno omejuje dostop do najetja kreditov pri bankah in hranilnicah ter s tem nakup trajnih potrošnih dobrin in nepremičnin.« Opozarjajo tudi na diskriminatornost ukrepa, ki »najšibkejše segmente populacije dodatno spodbuja k zadolževanju zunaj striktno reguliranega in nadzorovanega bančnega sistema s potencialno zelo problematičnimi posledicami za cenovne pogoje tovrstnih posojil in načine izterjevanja v primeru neplačevanja.«
V ZBS pretiranost ukrepa argumentirajo s še dvema dejstvoma: v zadnji krizi je bilo neplačil prebivalstva zelo malo, hkrati pa so prebivalci Slovenije med najnižje zadolženimi v Evropi in pri tem beležijo še visoko rast prihrankov. Poleg tega so ukrepe s podobnimi omejitvami sprejele le tri članice Evropske unije. Bančniki zato pozivajo k širši razpravi s ključnimi sistemskimi deležniki (relevantna ministrstva, potrošniške organizacije in podobno) o učinkih ukrepov na posamezne segmente populacije in gospodarsko aktivnost, saj bi ti po njihovi oceni lahko delovali zelo prociklično in posledično dodatno hromili gospodarsko rast.
