Kaj namerava v Hočah zgraditi Magna?

Tovarna avtomobilov Magne Steyr bo imela kapaciteto 126.900 avtomobilov na leto.

Objavljeno
06. junij 2018 06.00
Posodobljeno
05. junij 2018 21.30
Delavci že montirajo tehnološko opremo v lakirnico. Foto Tadej Regent
Nejc Gole
Nejc Gole
Ljubljana – Tovarna avtomobilov Magne Steyr v Hočah bo imela kapaciteto 126.900 avtomobilov na leto. V drugi fazi projekta nameravajo ob lakirnici avtomobilskih karoserij zgraditi še obrat za izdelavo karoserij in sestavljalnico vozil, torej bi s tem vzpostavili vse ključne faze v proizvodnji avtomobilov, je razvidno iz vloge za pridobitev okoljevarstvenega soglasja.

Magna namerava v Hočah v drugi fazi zgraditi obrata za izdelavo karoserij in sestavljanje vozil. Poleg tega namerava zgraditi še spremljevalne objekte, kot so prostori za zaposlene, dodatni energetski center, servisni objekt za potrebe vzdrževanja tovarne, testno stezo in testni poligon, smetarnik ter poslovni objekt. Poleg tega se bosta delno dogradila tudi lakirnica in skladišče karoserij. Na vhodih v industrijski kompleks bodo postavljene vratarnice ter vhodi za zaposlene ter prevoze surovin in gotove izdelke, je zapisano v vloge za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, ki smo jo pridobili na Agenciji za okolje (Arso).

To je Magna na Arso vložila prejšnji teden, tik pred uveljavitvijo nove gradbene zakonodaje. Prošnja za okoljevarstveno soglasje za drugo fazo še ne pomeni uradne potrditve njene gradnje, saj v Magni vedno poudarjajo, da je širitev proizvodnje odvisna od naročil: »V Magni imamo dolgoročne poslovne načrte v Sloveniji in s ciljem dobre pripravljenosti za nove poslovne priložnosti, izvajamo priprave za morebitne naslednje faze projekta. S tem namenom smo v Magna Steyr pričeli postopek pridobivanja okoljske dokumentacije za drugo fazo tovarne v Sloveniji. Ta bo omogočila prilagodljivost in hitro odzivnost na zahteve trga in partnerjev. Hkrati poudarjamo, da so nadaljnji koraki ter prihodnje faze projekta v Sloveniji odvisne predvsem od morebitnih novih naročil in razvoja celovite proizvodnje vozil znotraj celotne skupine, ter tudi od izpolnjevanja zavez vseh udeleženih strani za uspešno nadaljevanje in zaključek projekta v prvi fazi. Pridobitev okoljske dokumentacije torej še ne pomeni takojšnjega pričetka izvajanja druge faze naložbe.«

V karosernici so načrtovane proizvodnja 12 karoserij na uro iz jeklene pločevine in 12 karoserij na uro iz aluminijeve pločevine. Skupaj torej 24 karoserij na uro oziroma 126.900 na leto. Izdelovali bodo tudi avtomobilska vrata, pokrove motorjev, vrata prtljažnikov in manjše pokrove, ki so del karoserije. Iz tega obrata bodo karoserije prepeljali v lakirnico, ki jo že gradijo. To nameravajo v drugi fazi še nadgraditi. Gotove lakirane karoserije bodo prepeljali do dveh proizvodnih hal za sestavljanje karoserij, kjer jih bodo sestavili z ostalimi sestavnimi deli. Skupna kapaciteta sestavljalnice je 24 vozil na uro oziroma 126.900 vozil na leto. Na testnem poligonu in analitičnem centru bodo avtomobila stestirali, jih oprali v avtopralnici, certificirali in odposlali kupcem. Te bi lahko odposlali tudi po železnici, saj je načrtovan industrijski železniški tir.

image
Magna v Hočah.


V tovarni avtomobilov so predvidene tri izmene po 7,5 ur na dan, kar znaša 22,5 proizvodnih ur na dan. Proizvodnja bo potekala od ponedeljka do petka, torej bi na leto ustvarili 5287 proizvodnih ur, je zapisano v vlogi. V Hočah bodo tako predvidoma izdelovali vozila uveljavljenih avtomobilskih proizvajalcev. Magna Steyr se je za širitev v Sloveniji namreč odločila zaradi novih naročil podjetij BMW in Jaguar Land Rover, podaljšana pa je bila tudi izdelava avtomobilov Mercedes Benz razreda G.
 

Zemljišča še niso pod streho


Za drugo fazo bo treba odkupiti še vsa zemljišča. Večino so jih že, s štirimi lastniki parcel pa se še dogovarjajo, je povedal župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak: »Pri enem se usklajujemo glede nadomestnega kmetijskega zemljišča, pri treh pa je vprašanje cena.« Če dogovor ne bo mogoč? »Ne vem, ali bo potem ministrstvu urejalo ali se bo uporabil zakon, ki omogoča razlastitve,« je odgovoril Soršak.

Zaradi spremembe namembnosti zemljišč v Hočah iz kmetijskih v parcele za gradnjo tovarne so morali urediti tudi nadomestna kmetijska zemljišča. Spomnimo, za prvo fazo so v ta namen posekali del Rogoškega gozda, ostala zemljišča pa so uredili v opuščeni gramoznici. Za prihodnjo fazo bodo 67 hektarjev nadomestnih kmetijskih zemljišč uredili v občini Kidričevo, je zapisano v vlogi za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. »Nadomestna kmetijska zemljišča bi se uredili pod daljnovodi, kjer večinoma raste grmovje in delno gozd. Na to lokacijo bi se pripeljal humus za polja,« je povedal Soršak.

Magna pa je na Arso tudi že oddala vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za lakirnico, v kateri bo delo dobili okoli 400 ljudi, proizvodnjo pa bodo zagnali v začetku prihodnjega leta. Dokler v Hočah ne bodo proizvajali karoserij, bodo te vozili na lakiranje iz Gradca. Poročali smo že, da bodo za transport uporabljali tovornjake na utekočinjen zemeljski plin, ki v zrak spustijo bistveno manj emisij kot tovorna vozila na dizelski pogon.
 

Magna povečuje proizvodnjo


Dobra novica za uresničitev načrtov v Hočah so podatki o poslovanju Magne Steyr v Gradcu, ki je v prvem letošnjem četrtletju po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA močno povečala proizvodnjo, predvsem zaradi izdelave vozil BMW serije pet in športnega terenca jaguar E-pace. Zmogljivosti graške tovarne se torej polnijo.

Rekordno je poslovala tudi celotna kanadska korporacija Magna International, ki je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 10,8 milijarde dolarjev prihodkov (okoli devet milijard evrov), kar je 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in nov četrtletni rekord. Čisti dobiček je bil s 660 milijoni dolarjev (560 milijonov evrov) za 14 odstotkov višji kot v prvih treh mesecih leta 2017. Rast so zabeležili predvsem na segmentu sestave vozil za avtomobilske proizvajalce – 60 odstotkov rasti v privih treh mesecih je odpadlo na to področje -, kot tudi na segmentu dobave sestavnih delov.