Kaj se dogaja v Semenarni Ljubljana?

Kadrovske spremembe: Včeraj so se pri direktorju Svarunu Udoviču napovedali odvetniki

Objavljeno
20. julij 2018 06.00
Posodobljeno
20. julij 2018 06.00
Ključna težava Semenarne je struktura financiranja, zaradi katere je na robu stečaja. Foto Leon Vidic
Karel Lipnik, Suzana Kos
Karel Lipnik, Suzana Kos
Direktor Semenarne Ljubljana Svarun Udovič se je včeraj zavil v molk. Po neuradnih informacijah pa naj bi se moral le po mesecu od prevzema aktualne funkcije posloviti. Na telefonske klice ni odgovarjal niti Peter Vrisk, predsednik nadzornega sveta Deželne banke Slovenije (DBS), ki je v začetku tedna že zamenjal dolgoletno predsednico uprave banke Sonjo Anadolli. Zdaj naj bi se po neuradnih informacijah odločil prevetriti še upravo Semenarne. Je razlog za spremembe nerealno vrednotenje Semenarne v izkazih DBS?

Odvetniki naj bi direktorju sporočili, da niso zadovoljni z doseženimi rezultati, čeprav je Udovič po dostopnih podatkih podjetje začel voditi šele 1. junija. Tudi ta kadrovska menjava naj bi bila po naročilu Petra Vriska, ki se tudi včeraj na naše klice ni odzval. Udovič pa je sporočil, da bo dogajanje komentiral danes.

Semenarna Ljubljana je največji ponudnik semen v Sloveniji in regiji. Njena dejavnost ni le pridobitne narave, temveč opravlja tudi tržno manj zanimive in stroškovno zahtevne dejavnosti, ki niso podprte z ukrepi različnih programov ministrstev, so pa zelo pomembne za ohranitev slovenskih semen, avtohtonih in tradicionalnih sort, ki bi se sicer izgubile, če jih ne bi ohranjali in vzdrževali. Te sorte so temelj za lastno, slovensko predelavo hrane.

Sodeč po zapisu v letnem poročilu, družba normalno posluje le, ker ji je DBS zagotovila financiranje do konca tega leta.

 

Normalno posluje le zaradi posojila lastnika


Semenarna je v začetku preteklega leta sklenila postopek prisilne poravnave, v katerem se je znašla leta 2012 po več zgrešenih poslovnih potezah. In z minusom, ki je tedaj dosegel 14 milijonov evrov. V okviru postopka prestrukturiranja je nato v lastništvo vstopila Deželna banka Slovenije, ki je zdaj tudi njena edina lastnica. Evropska komisija je konec junija Semenarni odobrila pomoč, ki je namenjena uspešnemu koncu prestrukturiranja družbe. Gre za dolgoročno posojilo državnih organov v višini treh milijonov evrov, ki naj bi družbi omogočilo temeljito poslovno prestrukturiranje.

Semenarna Ljubljana je lani prihodke od prodaje povečala za dva odstotka, tako da so ti dosegli 29,9 milijona evrov. Kljub rasti je družba iz skromnega dobička leta 2016 lani zdrsnila v 356.000 evrov izgube. A ključna težava Semenarne je struktura financiranja, zaradi katere je na robu stečaja, saj ji tekoče poslovanje ne omogoča odplačila posojil v primernem času. Lanski dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je znašal 860.000 evrov. Ob upoštevanju drugih odpisov je družba ustvarila okoli 1,7 milijona evrov denarnega toka iz poslovanja. Toda dolgovi družbe so konec leta znašali 21,7 milijona evrov. Kar 77 odstotkov premoženja je financiranega s posojili. Ob tem pa je imela Semenarna konec leta 22,2 milijona evrov kratkoročnih finančnih in poslovnih obveznosti in le 13,6 milijona evrov kratkoročnega premoženja. Družba tako realno ni sposobna odplačevati niti tekočih obveznosti. Sodeč po zapisu v letnem poročilu, družba normalno posluje le, ker ji je DBS zagotovila financiranje do konca tega leta.

image
Deželna Banka Slovenije je edina lastnica Semenarne Ljubljana, a ta njena naložba je vrednotena nenavadno visoko. Foto Jože Suhadolnik

 

Močno precenjena naložba


image
FOTO: Delo


Semenarna je po nekaj letih relativnega miru, ki ga je omogočila izpeljana prisilna poravnava leta 2012, znova v podobnih težavah kot pred šestimi leti. Takrat je imela družba zaradi neplačevanja obveznosti napol prazne police, težave z nabavo blaga in zmanjšano nabavo surovin. Družba je zdaj v celoti v lasti DBS, vendar pa nujno potrebuje bodisi izdatno dokapitalizacijo bodisi konverzijo dolgov v kapital. Omenjeni trije milijoni evrov državne pomoči so bistveno premalo za potrebno prestrukturiranje. Težava dokapitalizacije in konverzije pa je cena. Družba je namreč premalo donosna, da bi lahko pritegnila svež kapital in posledično tudi DBS ne bi dobila povrnjenega vložka v primeru konverzije. Glavna težava celotne zgodbe bi torej lahko bila nerealno, prenapihnjeno vrednotenje Semenarne v bilancah DBS, ki to naložbo ocenjuje na 5,5 milijona evrov. Po grobi oceni pa je vredna realno le okoli milijon evrov. Banka Slovenije bi zato lahko zahtevala, da se naložba oslabi v celoti, vključno z danimi posojili. To bi banki odneslo ves dobiček, pa tudi kapitalska ustreznost bi močno upadla.