»Kompozitni kazalniki kažejo, da smo blizu krize. Zaslužki bank so nizki, banke kotirajo nekaj, kar kaže, da trgi pričakujejo, da se bo bankam nekaj zgodilo. Slaba posojila se kopičijo,« pravi Luca Martini PWC partner za Jugovzhodno Evropo.
Devet kriz – tehnoloških, slabih odločitev, gospodarskih in drugih - so preživeli v povprečju managerji, ki jih je intervjuval PWC. Martini opozarja, da morajo podjetja razumeti območja ranljivosti, pripraviti se morajo na rezanje stroškov in imeti hitre reakcije na prve signale, da gre nekaj narobe. »Recept je zmeraj enak, pripraviti načrt, ekipe se začnejo z rezanjem stroškov, na voljo morajo imeti resurse. Potrebno je najti resurse in jih usmeriti v projekte, ki prinašajo rast,« konča Martini.
Slovenska podjetja so v dobri formi
»Podjetja so dodano vrednost povišala za trideset odstotkov v primerjavi z letom 2008. To in drugi kazalniki, kažejo, da so Slovenska podjetja v dobri kondiciji, pravi Milan Dragić, Bisnode Jugovzhodna Evropa in dodaja, da se je potrebo pripraviti, na tisto kar pride.
Kje so priložnosti za Slovenijo
»V zadnjih 30 letih se je zgodilo veliko sprememb, v prihodnjih 30 letih pa nas čaka še marsikaj,« pravi Gregor Benčina, Skupina Slovenijales in dodaja, da se neprestano dogaja kaj prelomnega, od osamosvojitve do globalne krize do klimatskih sprememb. »Vsi izpusti ostanejo, to bo vplivalo na naše delovanje. To krizo ali priložnost lahko uporabimo v naših podjetjih, klimatska kriza je lahko največja poslovna priložnost do slej. To vidi tudi nova predsednica evropske unije, ki je za prioriteto postavila tako imenovani 'greendeal'.«
Sloveniji manjka ambicij
Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov: »Trenutno imamo stanje, ko se zakonodaja vlaga mimo Ekonomsko socialnega sveta in to ni dobro. Že za samo soglasje je potreben velik napor, kaj šele da se pride do končnih rešitev.«
Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino in socialne zadeve: Jutri imamo ESS in imamo na dnevnem redu poročilo o pokojninski paket. Cilj je, da bi Slovenci delali dlje, da bi podaljšali delovno aktivnost. Upokojenec, ki bi delal, bi prejemal 40 odstotkov pokojnine, uredili bomo odmerni odstotek.
Boštjan Gorjup, predsednik GZS: »Ključno je, da dosežemo razvojni dogovor. Delodajalci smo pripravili tri predloge, sindikat enega. Delodajalci smo pripravili skupni predlog, ki se bo – po mojem občutku – približal delojemalski strani.
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo: »Zaostanek za Avstrijo pri dodani vrednosti moramo prepoloviti, zato potrebujemo nov razvojni koncept. Želimo si pripraviti konkretne korake, konkretne ukrepe, da bomo to izvedli. Čaka na transformacija, ne moremo to prepustiti stihiji.«
Aleksander Zalaznik:« Vsi si želimo, da se gospodarski voz Slovenije premakne naprej, tako delojemalci kot sindikati. Če želimo biti kot narod uspešni, nam manjkajo ambicije.
