Kako bi politiki v novi vladi obdavčili delo?

Ljubljana – Ena najpogostejših zahtev gospodarstva je znižanje obdavčitve dela, predvsem bolje plačanega strokovnega kadra. Stranke, med katerimi smo izvedli anketo, obljubljajo razbremenitev dela, le v Levici to označujejo za floskulo.

Rdeča nit letošnjih Delovih podjetniških zvezd so kadri. Pri tem je eden glavnih izzivov Slovenije beg možganov v tujino. Vse bolj se namreč kaže, da bodo v prihodnje najuspešnejša tista podjetja in gospodarstva, ki bodo uspela pritegniti, motivirati in zadržati najboljše talente. Zato moramo v Sloveniji ustvarjati okolje, ki bo privlačno za največje domače in tuje talente, pravi Dejan Turk, predsednik uprave A1 Slovenija: »Poleg možnosti razvoja in bivanjskega okolja tu seveda pomembno vlogo igra tudi plača, čeprav za talente v celotnem paketu ni najpomembnejša. Obremenitev dela je v Sloveniji še vedno visoka v primerjavi z drugimi državami, čeprav so v zadnjem obdobju vidni prvi koraki k razbremenitvi.«

Cerarjeva vlada je z mini davčno reformo po mnenju vladajoče SMC pripomogla k davčni razbremenitvi srednjega razreda in višjim neto plačam. To ni dovolj, meni gospodarstvo. »Potrebna je močna in celovita davčna reforma, ki bo razbremenila plače, ki ne bo dodatno obremenila podjetij, ampak bo vire našla drugje, pri nepremičninah in morda še kakšnem drugem
premoženju,« meni izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković. Zagovarja avstrijski zgled, kjer so davčne spremembe uvajali postopoma, uzakonili pa so jih naenkrat: »Ne pa kot v Sloveniji, ko se vsako leto prerekamo za davčni drobiž, hkrati pa vsako leto znova ogromno energije v državi posvetimo pogajanjem o plačah v javnem sektorju. Z davčno reformo si višje neto plače zaslužijo vsi.«

Stranke za spremembo dohodninske lestvice

Očitno se Sloveniji v prihodnjem mandatu obeta nova sprememba dohodninske lestvice, saj to zagovarjajo vse vprašane stranke. V SMC zagovarjajo znižanje progresije na dohodninski lestvici za višje neto plače.

V SD bi uvedli posebno olajšavo do višine minimalne plače, dvignili zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda s 20.400 na 30.000 evrov in uvedli dodatni dohodninski razred s 34-odstotno stopnjo do višine 50.000 evrov prihodkov: »V pravični, kohezivni in progresivni davčni politiki vidimo ključ to tega, da izboljšamo položaj srednjega razreda, okrepimo možnosti za učinkovito pomoč najbolj ranljivim, hkrati pa spodbujamo podjetja k investiranju in zaposlovanju.«
V Desusu menijo, da se morajo učinki razbremenitve poznati pri tistih z nižjimi prihodki: »Večji poudarek mora biti na srednjem sloju prebivalstva. V tej luči vidimo rešitev v dvigu meja vseh dohodninskih razredov ali pa denimo nižji stopnji davka za prva dva razreda.«

Lista Matjana Šarca vidi možnosti za povišanje neto plač v prilagoditvi dohodninskih razredov, korekciji višine socialnih prispevkov ali z dvigom splošne davčne olajšave: »Cilj mora biti, da se razbremenijo plače visoko usposobljenega kadra, ki so višje obremenjene kot v primerljivih članicah EU, ter da nihče v Sloveniji ne dobi za osemurno delo izhodiščno plačo, ki je nižja od minimalne.«

SDS namerava dohodninsko lestvico prestrukturirati z znižanjem stopenj v vseh dohodninskih razredih in zvišanjem splošne dohodninske olajšave: »S tem bi zvišali neto mesečne plače delavcev. Zelo pomemben ukrep je tudi uvedba družinske dohodnine - možnost upoštevanja dohodkov obeh staršev pri dohodninski odmeri.«

NSi zagovarja razširitev prvih dveh dohodninskih razredov, ki bo izboljšal položaj srednjega razreda: »Ustvarjalne tako spodbujamo, da lažje dosežejo višjo plačo, povišanja bruto plače pa naj ne kaznuje takojšnja obdavčitev po višji stopnji.« Obljubljajo povišanje splošne dohodninske olajšave na 8000 evrov, socialni copatek (splošno prispevčno olajšavo) in razvojno kapico.

Tudi v Stranki Alenke Bratušek bi obdavčitev plač znižali tako, »da bi ljudem več ostalo v žepu«, tako da bi znižali dohodnino za 25 odstotkov. Razbremenitev plač z znižanjem dohodnine in prispevkov obljubljajo tudi v SLS. V Dobri državi pravijo, da je pretirana obdavčitev načeloma težava, a se je treba izogniti populizmu in nerealnim obljubam. V Levici pa bi znižali mejo najvišjega dohodninskega razreda, dohodke od kapitala pa obdavčili skupaj z dohodki od dela: »Zdaj je meja najvišjega razreda postavljena tako visoko, da 50-odstotno dohodnino plačuje samo 0,5 odstotka zavezancev.« Po njihovem mnenju »floskula razbremenitev dela služi kot priročno opravičilo za zniževanje davkov privilegiranim slojem: menedžmentu, birokraciji, političnemu razredu«

Kdo bi ukinil najvišji dohodninski razred?

Pri prestrukturiranju dohodninske lestvice si stranke niso enotne, ali ukiniti najvišji dohodninski razred. Ukinitev tega zagovarjajo v SDS, NSi SLS, v LMŠ bi o tem razmislili, denimo tudi o dvigu letnega zneska, ki se obdavči po najvišji stopnji, v SMC pa se zavzemajo za odpravo kriznega ukrepa 50-odstotne obdavčitve. V največji vladni stranki dodajajo, da so že zdaj želeli znižati davčno stopnjo s 50 na 47 odstotkov, saj je šlo za krizni ukrep, a zaradi nasprotovanja SD in Desusa ukrepa niso sprejeli. »Gre za varčevalni ukrep, ki ga bo mogoče odpraviti le z nadaljevanjem gospodarske rasti,« pravijo v Desusu. Ukinili ga ne bi niti v SD, Levici in Dobri državi.

Gospodarska zbornica Slovenije pozdravlja napovedi političnih strank o povečanju kupne moči zaposlenih v gospodarstvu, ki predstavljajo največji del volilnega telesa. Rešitve, ki uvajajo davčno ugodnejše izplačilo 13. in 14. plače, znižanje dohodninske lestvice ali uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke v takšni ali drugačni obliki, so več kot dobrodošle, pravijo.