Kako je koronavirus vplival na trg nepremičnin

Transakcij je bilo manj, cene nekoliko višje. Vzorec je majhen.
Fotografija: FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Uroš Hočevar/Delo

V Sloveniji je bilo do 15. julija za prvo polletje letošnjega leta evidentiranih okoli 10.800 sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala nekaj manj kot 770 milijonov evrov. V primerjavi z drugim polletjem 2019 sta se tako evidentirano število sklenjenih kupoprodajnih poslov kot njihova skupna vrednost zmanjšali za približno 40 odstotkov. V primerjavi s prvim polletjem 2019 je bilo število poslov manjše za 40 odstotkov, njihova vrednost pa za 45 odstotkov, so sporočili z geodetske uprave.

Preberite tudi: Slovenci kupujejo luksuzne nepremičnine

Letos je pandemija covida-19 za nekaj časa tako rekoč zaustavila sklepanje poslov na slovenskem nepremičninskem trgu. Zato so se v geodetski upravi odločili, da objavijo trenutno razpoložljive preliminarne podatke o vplivu epidemije na promet z nepremičninami, čeprav večji del sklenjenih nepremičninskih poslov za prvo polletje še ni evidentiran in obdelan za podrobnejše tržne analize. Končni podatki o slovenskem nepremičninskem trgu v letošnjem prvem polletju bodo objavljeni oktobra v rednem polletnem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu.


Kako so se gibale cene


Preberite tudi: Slovenci pokupili večino hrvaških vikendov

Po sicer še precej nepopolnih podatkih so se v prvem polletju letošnjega leta cene rabljenih stanovanj v Sloveniji v primerjavi z drugim polletjem 2019 zvišale za tri odstotke, v primerjavi s prvim polletjem 2019 za sedem odstotkov in v primerjavi s prvim polletjem 2018 za 11 odstotkov. Povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države je prvič presegla mejo 1900 evrov za kvadratni meter.

Opozoriti je treba, da gre del statističnega zvišanja povprečne cene na ravni države v prvem polletju 2020 tudi na račun večjega deleža Ljubljane, kjer so cene stanovanj najvišje, v skupnem številu transakcij s stanovanji. Po preliminarnih podatkih se je namreč delež Ljubljane v skupnem številu upoštevanih transakcij (skupna velikost vzorca) povečal z običajnih okoli 25 odstotkov na skoraj 30 odstotkov.
Preberite tudi: Padec cen nepremičnin se pričakuje pozno jeseni


Koliko so kupovali tujci


Delež tujih nakupov in prodaj stanovanjskih nepremičnin je v Sloveniji v zadnjih letih bolj ali manj konstanten. Znotraj tega se povečuje delež nakupov kupcev z mešanim državljanstvom. V obdobju od leta 2017 do 2019 so bili kot običajno med prvimi petimi najpogostejšimi tujimi kupci stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji državljani sosednjih držav, z izjemo Madžarske, ter državljani Nemčije in Srbije.

V zadnjih treh letih je bil največji interes tujcev za nakup stanovanjskih nepremičnin v občinah Sežana in Bovec. Tujci so v zadnjih treh letih v Sloveniji kupili le malo več stanovanjskih nepremičnin, kot so jih prodali. Ob upoštevanju pogodbenih strank z mešanim državljanstvom pa so jih prodali več kot kupili.

Preberite še:

Komentarji: