Kako poteka poslovanje z državo v karanteni
Sodelovanje z Italijo: kriza drugega največjega slovenskega izvoznega trga bo vplivala tudi na slovenska podjetja.
Odpri galerijo
Ljubljana – Transport v Italijo za zdaj poteka normalno, večinoma poročajo slovenska podjetja. Italija je za Slovenijo druga najpomembnejša izvozna partnerica, zato bo italijansko krizo občutilo tudi slovensko gospodarstvo. Preverili smo, kako poteka poslovanje z državo v karanteni.
Slovenija je lani iz Italije uvozila za 4,8 milijarde evrov in vanjo izvozila za 3,9 milijarde evrov. Izvoz v zahodno sosedo se je lani umiril in glede na leto prej zrasel za 0,8 odstotka. Letos bi se lahko skrčil.
Zaradi vplivov koronavirusa bodo nekatera italijanska podjetja, ki so kapitalsko podhranjena, propadla. Težave bodo imela slovenska podjetja, ki imajo takšne dobavitelje ali kupce v Italiji. Še večja nevarnost so neplačane dobave, opozarja poslovnež Edi Kraus: »A kot po vsaki krizi se bo trg prečistil. Slovenska podjetja bodo imela dobro priložnost, da bodo bolje pristopila na trg in imela na drugi strani kakovostna podjetja, ki so prebrodila težko krizo.«
Tovorni prevoz med Slovenijo in Italijo poteka normalno, pravi Kraus, direktor podjetja AquafilSLO, ki ima italijanske lastnike. »Delamo normalno, naročila so, proizvodnja teče,« pove sogovornik in doda, da tudi v italijanskem podjetju proizvodnja teče, medtem ko v drugih službah zaposleni delajo od doma.
Da je transport v Italijo še vedno normalen, potrjuje tudi Simon Marolt, direktor cerkniškega podjetja Mineralka: »Le šoferji imajo posebna navodila glede nošnje rokavic in mask.« Italijanske ladjedelnice in kaminska industrija so pomembni kupci Mineralkinih negorljivih plošč ter poslujejo normalno, a manjši padec prodaje Marolt pričakuje. »Izdelke lahko dobavljamo, ne moremo pa iti na obisk k italijanskim partnerjem. Vsi fizični stiki so prestavljeni na nedoločen čas,« dodaja Marolt, ki ga bolj skrbi, da bi zaradi morebitnih okužb morali zaustaviti proizvodnjo ali da bi se zaprla Luka Koper, preko katere dobivajo surovino – rudo vermikulit – za negorljive plošče.
Manjše poslovanje z Italijo, ker so nekatera podjetja izolirana, pričakuje tudi direktor podjetja za izdelavo vzmeti VRC Janko Bačar. Tudi ta potrjuje, da transport poteka normalno.
Transport v Italijo pa je največja skrb Igorja Ferbežarja, direktorja ponudnika notranje opreme Mercis, ki petino prihodkov ustvari v Italiji. Če bi bil transport moten in jim ne bi uspelo dobavljati naročenih izdelkov, bi bile posledice lahko drastične. Naročila za zdaj prihajajo v normalnem obsegu, opozarja pa, da je odzivni čas takšnega šoka daljši od pričakovanega. Ferbežar poudarja, da se njihovi izdelki ne kupujejo v negotovosti, saj gre za obsežne naložbe. Trenutna naročila so večinoma tekoča naročila iz obdobja, ko še ni bilo drastičnih ukrepov glede novega virusa. Upravičeno pa lahko pričakujemo poslabšanje razmer v prihodnjem mesecu, ko bo luknja v naročilih postala bolj izrazita, še dodaja Ferbežar.
Direktor Goriških opekarn Jožef Stibilj pa izpostavlja oteženo organizacijo prevozov in na splošno logistične težave v povezavi z Italijo, kar se kaže tudi v prodaji. Goriške opekarne prodajajo končne proizvode, ob tem pa imajo zagotovljene tudi zaloge. Bolj so lahko na udaru podjetja, ki so odvisna od sestavnih delov in uvoza surovin, še pravi Stibilj.
Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robert Frandolič je včeraj vlado v pismu opozoril, da je ob delnem zaprtju meje z Italijo treba upoštevati prepletenost gospodarstva ob meji in dnevne migracije. Od vlade pričakuje natančna navodila in da se omogoči delovanje obmejnega gospodarstva.
»Za Tržačane je območje od meje z Italijo pa do Postojne bolj ali manj periferija mesta, kjer se prosto gibljejo. Vpliv omejitve gibanja bodo zato lahko čutili tudi primorski gostinci in trgovine,« pa pravi soustanovitelj tržaškega podjetja PrimoAroma Fabrizio Polojaz.
Slovenija je lani iz Italije uvozila za 4,8 milijarde evrov in vanjo izvozila za 3,9 milijarde evrov. Izvoz v zahodno sosedo se je lani umiril in glede na leto prej zrasel za 0,8 odstotka. Letos bi se lahko skrčil.
Zaradi vplivov koronavirusa bodo nekatera italijanska podjetja, ki so kapitalsko podhranjena, propadla. Težave bodo imela slovenska podjetja, ki imajo takšne dobavitelje ali kupce v Italiji. Še večja nevarnost so neplačane dobave, opozarja poslovnež Edi Kraus: »A kot po vsaki krizi se bo trg prečistil. Slovenska podjetja bodo imela dobro priložnost, da bodo bolje pristopila na trg in imela na drugi strani kakovostna podjetja, ki so prebrodila težko krizo.«
Edi Kraus, direktor AquafilSLO
Vplivi virusa na italijansko gospodarstvo bodo močni, če bo kriza trajala še nekaj časa, jih bo čutiti tudi na socialnem, političnem in drugih področjih. Italija je bila z velikim zunanjim dolgom že prej v težavah. Težave bodo imela tista slovenska podjetja, katerih italijanski partnerji so kapitalsko podhranjeni.
Vplivi virusa na italijansko gospodarstvo bodo močni, če bo kriza trajala še nekaj časa, jih bo čutiti tudi na socialnem, političnem in drugih področjih. Italija je bila z velikim zunanjim dolgom že prej v težavah. Težave bodo imela tista slovenska podjetja, katerih italijanski partnerji so kapitalsko podhranjeni.
Tovorni promet in proizvodnja nemoteno
Tovorni prevoz med Slovenijo in Italijo poteka normalno, pravi Kraus, direktor podjetja AquafilSLO, ki ima italijanske lastnike. »Delamo normalno, naročila so, proizvodnja teče,« pove sogovornik in doda, da tudi v italijanskem podjetju proizvodnja teče, medtem ko v drugih službah zaposleni delajo od doma.
Da je transport v Italijo še vedno normalen, potrjuje tudi Simon Marolt, direktor cerkniškega podjetja Mineralka: »Le šoferji imajo posebna navodila glede nošnje rokavic in mask.« Italijanske ladjedelnice in kaminska industrija so pomembni kupci Mineralkinih negorljivih plošč ter poslujejo normalno, a manjši padec prodaje Marolt pričakuje. »Izdelke lahko dobavljamo, ne moremo pa iti na obisk k italijanskim partnerjem. Vsi fizični stiki so prestavljeni na nedoločen čas,« dodaja Marolt, ki ga bolj skrbi, da bi zaradi morebitnih okužb morali zaustaviti proizvodnjo ali da bi se zaprla Luka Koper, preko katere dobivajo surovino – rudo vermikulit – za negorljive plošče.
Simon Marolt, direktor Mineralke
Ladje so zgrajene in jih je treba opremiti, naročila so. Promet bo prav gotovo nekoliko upadel, vendar ga bomo pozneje nadomestili. Večja težava je, če bi morali zapreti podjetje zaradi morebitne okužbe. Dobave imamo nemotene, a se bojimo, da bi se zaprla Luka Koper.
Ladje so zgrajene in jih je treba opremiti, naročila so. Promet bo prav gotovo nekoliko upadel, vendar ga bomo pozneje nadomestili. Večja težava je, če bi morali zapreti podjetje zaradi morebitne okužbe. Dobave imamo nemotene, a se bojimo, da bi se zaprla Luka Koper.
Manjše poslovanje z Italijo, ker so nekatera podjetja izolirana, pričakuje tudi direktor podjetja za izdelavo vzmeti VRC Janko Bačar. Tudi ta potrjuje, da transport poteka normalno.
Obmejna prepletenost
Transport v Italijo pa je največja skrb Igorja Ferbežarja, direktorja ponudnika notranje opreme Mercis, ki petino prihodkov ustvari v Italiji. Če bi bil transport moten in jim ne bi uspelo dobavljati naročenih izdelkov, bi bile posledice lahko drastične. Naročila za zdaj prihajajo v normalnem obsegu, opozarja pa, da je odzivni čas takšnega šoka daljši od pričakovanega. Ferbežar poudarja, da se njihovi izdelki ne kupujejo v negotovosti, saj gre za obsežne naložbe. Trenutna naročila so večinoma tekoča naročila iz obdobja, ko še ni bilo drastičnih ukrepov glede novega virusa. Upravičeno pa lahko pričakujemo poslabšanje razmer v prihodnjem mesecu, ko bo luknja v naročilih postala bolj izrazita, še dodaja Ferbežar.
Direktor Goriških opekarn Jožef Stibilj pa izpostavlja oteženo organizacijo prevozov in na splošno logistične težave v povezavi z Italijo, kar se kaže tudi v prodaji. Goriške opekarne prodajajo končne proizvode, ob tem pa imajo zagotovljene tudi zaloge. Bolj so lahko na udaru podjetja, ki so odvisna od sestavnih delov in uvoza surovin, še pravi Stibilj.
Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robert Frandolič je včeraj vlado v pismu opozoril, da je ob delnem zaprtju meje z Italijo treba upoštevati prepletenost gospodarstva ob meji in dnevne migracije. Od vlade pričakuje natančna navodila in da se omogoči delovanje obmejnega gospodarstva.
Fabrizio Polojaz, soustanovitelj PrimoAroma
Italijo lahko zapusti prevoznik, ki je vanjo pripeljal naročene izdelke, vendar težava nastane pri vrnitvi v izvorno državo. Odredijo mu lahko 14-dnevno karanteno. Glede uvoza v Italijo je tako, da so nas nekatera podjetja prosila, naj prevzeme blaga iz Slovenije organiziramo sami.
Italijo lahko zapusti prevoznik, ki je vanjo pripeljal naročene izdelke, vendar težava nastane pri vrnitvi v izvorno državo. Odredijo mu lahko 14-dnevno karanteno. Glede uvoza v Italijo je tako, da so nas nekatera podjetja prosila, naj prevzeme blaga iz Slovenije organiziramo sami.
»Za Tržačane je območje od meje z Italijo pa do Postojne bolj ali manj periferija mesta, kjer se prosto gibljejo. Vpliv omejitve gibanja bodo zato lahko čutili tudi primorski gostinci in trgovine,« pa pravi soustanovitelj tržaškega podjetja PrimoAroma Fabrizio Polojaz.