Kako so 1800 delavcev izigrali za 12,143 milijona evrov

Murska Sobota - V primeru, da bi Mura, d. d., šla v stečaj za hčerinskimi družbami, bi morala ponovno zaposliti delavce, ki so izgubili delo v hčerinskih družbah. Na ta način bi delavci ohranili možnost za izplačilo odpravin in neizplačanih plač. Turkl je napovedal možnost tožbe proti avtorjem scenarija za stečaje Murinih družb.

Sodišče je sprejelo ločene sklepe, da so se stečajni postopki za matično družbo Mura, d. d., in hčerinski družbi Mura - Moška oblačila in Mura - Ženska oblačila začeli 2. oktobra lani, sklep o uvedbi stečajnega postopka za invalidsko podjetje pa je sodišče sprejelo 12. oktobra lani. Sklep o stečaju Muralista je sodišče sprejelo 12. oktobra, saj je moralo počakati na soglasje ministra za delo, družino in socialne zadeve. Po besedah sekretarja Jožeta Turkla iz Območne ZSSS je bilo 1693 delavcev, ki so bili zaposleni v hčerinskih službah, s takšnim vrstnim redom uvedbe stečajnih postopkov morda celo zavestno oškodovanih za možnost, da dobijo odpravnine, neizplačane plače in regresa za letni dopust v skupnem znesku 12,143 milijona evrov.

Stečajni upravitelj Mura, d. d., Branko Đorđević jim je priznal le del lanskega regresa za letni dopust v skupnem znesku 173.459 evrov, za obdobje od aprila do oktobra, ko so bili zaposleni v hčerinskih družbah. Zato delavci, ki jim niso bile priznane terjatve za neizplačane odpravnine, plače in regresa za letni dopust, to poskušajo doseči s tožbo proti Muri, d. d. Đorđević je priznal terjatve na račun neizplačanih plač in odpravin skoraj tisoč delavcem, ki so bili zaposleni v matični družbi Mura, d. d.

Delavce zavestno opeharili

V primeru, da bi šle najprej v stečaj hčerinske družbe in kot zadnja še matična družba Mura, d. d., bi se delavci, ki so izgubili delo v hčerinskih družbah, morali vrniti v matično družbo. Po zakonu o delovnih razmerjih je matična družba dolžna delavce, ki jih je prezaposlila v hčerinske družbe, ponovno zaposliti, če hčerinske družbe gredo v stečaj ali likvidacijo v manj kot letu dni od ustanovitve. Prav to se je zgodilo z družbama Mura - Moška oblačila in Mura - Ženska oblačila, ki sta bili ustanovljeni lani marca, mesec dni pozneje pa sta zaposlili skupno 1100 delavcev iz Mure, d. d. Obe družbi sta šli v stečaj že po šestih mesecih.

Še več argumentov, da se jim je zgodila krivica in da so bile opeharjene za odpravnine, ima 588 šivilj, ki so bile zaposlene v invalidskem podjetju Muralist. Šivilje, ki so bile iz matične družbe premeščene v Muralist leta 1995, takoj po njegovi ustanovitvi, imajo tudi sklep o prezaposlitvi, ki ga je podpisal takratni glavni direktor Mure Božo Kuharič. V sklepu je med drugim zapisano, da sta »podjetji Mura in Muralist 1. 8. 1995 sklenili pogodbo, s katero se Mura zavezuje v primeru prenehanja podjetja Muralist njegove delavce sprejeti nazaj v delovno razmerje«. Direktor Muralista Franc Perš in predsednik uprave Mure Borut Meh sta 9. januarja leta 2004 podpisala Dogovor o prehodu delavcev iz Mure v Muralista. Z dogovorom se je Mura, d. d., obvezala, da sprejme nazaj vse delavce, če bi šel Muralist v stečaj, likvidacijo ali na drugačen način prenehal obstajati.

Kako bi lahko bilo drugače

»Pravniki imajo različna mnenja o tem, ali je bila Mura, d. d., v stečaju dolžna ponovno zaposliti delavce iz vseh treh hčerinskih družb, ki so prav tako šle v stečaj. Tudi če bi bilo to zakonsko neizvedljivo, so delavce izigrali tisti, ki so pripravili scenarij. Na pogovorih s predstavniki Soda in vlade smo se veliko pogovarjali o tem, da mora v primeru stečajev najprej takšno usodo doživeti matična družba Mura, d. d., in šele nato tudi hčerinske družbe. Avtorji scenarija so poskrbeli, da je šla matična družba v stečaj isti dan kot dve hčerinski družbi, invalidsko podjetje Muralist pa še deset dni pozneje. S tem so očitno dosegli cilj, da je več kot 1800 delavcev izgubilo pravico do odpravin in neizplačanih plač,« je povedal Jože Turkl.

Zdenko Podlesnik, ki je bil do uvedbe stečajev za štiri družbe na čelu Mure, je povedal, da se je zelo zavzemal za to, da gredo najprej v stečaj hčerinske družbe in da se njihovi delavci ponovno vrnejo v Muro, d. d. Sledila bi prisilna poravnava z upniki ali morda, v skrajnem primeru, tudi stečaj Mure, d. d. Del delavcev bi lahko dobilo delo v sedanji družbi Mura in partnerji (prej tako imenovani obrat Boss), del pa bi se jih znašlo na zavodu za zaposlovanje, vendar s pravico do odpravnin. Podlesnik je še povedal, da je takratni gospodarski minister Lahovnik njegovim predlogom odločno nasprotoval in da je vztrajal pri takojšnjem stečaju Mure, d. d., in hčerinskih družb.

Lahovnik in Starman sta si umila roke

Matej Lahovnik nam je pojasnil, da se je vlada ukvarjala z dvema nalogama: prvič, da zagotovi denar Sodu za ohranitev zdravega jedra Mure, in drugič, da poišče sposobnega in poštenega menedžerja, ki bi zdravo jedro Mure tudi vodil. »Oboje je vlada naredila, z drugimi podrobnostmi se ni ukvarjala. Zame osebno je bila Mura zaokrožen poslovni sistem, kar pomeni, da bi za vse delavce morala veljati enaka pravila igre. Seveda odločitve sprejemajo stečajni upravitelji. Sam menim, da bodo delavci, ki jim niso bile priznane odpravnine kot terjatev do Mure, d. d., to dosegli na sodišču.«

Bojan Starman je pojasnil, da je bila, ko je prišel v Muro, družba že zrela za stečaj. O tem, da bi delavce s kakšno odločitvijo še dodatno prikrajšal, ni niti v sanjah razmišljal. Predvsem pa je bila delitev Mure na hčerinske družbe nepotrebna, saj je imela Mura zaokrožen proizvodni in poslovni model. Starman tudi dvomi, da bodo, glede na potek prodaje stečajnega premoženja, v celoti poplačani vsi upniki, torej tudi tisti delavci, ki so jim bile priznane terjatve za neizplačane odpravnine.

Iz petkove tiskane izdaje Dela