Kakšna bo slovenska industrija prihodnosti

Brdo pri Kranju – Spomladi odprta Yaskawina tovarna robotov v Kočevju mesečno povečuje proizvodnjo in število zaposlenih. Prihodnje leto pa bodo v obrat integrirali Yaskawin koncept tovarne prihodnosti, je povedal prvi človek Yaskawe v Sloveniji Hubert Kosler. A Yaskawina pametna tovarna bo še vedno premalo v slovenski industriji. Ta z državo išče pot do digitalne transformacije.

V 18.000 slovenskih industrijskih podjetjih je zaposlenih več kot 200.000 ljudi, ta podjetja ustvarijo skoraj tretjino celotne prodaje in polovico slovenskega izvoza, je na konferenci o prihodnosti slovenske industrije pojasnil gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Pred nami so pomembne spremembe, ki so po eni strani povezane z okoljem, zato je treba izbrati bolj trajnostni ekonomski model razvoja in preiti v nizkoogljično krožno gospodarstvo, po drugi strani pa z industrijo 4.0 na krilih digitalizacije in robotizacije. »Podjetja, ki so pripravljena na uvedbo novih tehnologij, kot so umetna inteligenca in blockchain, lahko dosežejo veliko konkurenčno prednost pred tekmeci,« je dejal Počivalšek.

Glede avtomatizacije in robotizacije smo še vedno na začetku poti, strošek dela je bil pri nas precej nižji kot, denimo, v Nemčiji, ugotavlja Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije: »Vendar se je cena robotov znižala, tako da pri dobaviteljih vidimo, da se marsikdo loteva robotizacije.«

Vendar tovarna z roboti ni pametna tovarna, temveč robotizirana tovarna. Tovarne prihodnosti bodo uporabljale umetno inteligenco, virtualno resničnost, podatke v oblaku, sposobne se bodo učiti …



Kakšna bo slovenska industrija, bo morala odgovoriti prihodnja slovenska industrijska politika, ki bo nadomestila sedanji dokument, ki velja do leta 2021. Ključni del industrije prihodnosti pa vendarle ni tehnologija, ampak zaposleni, je opozorila Marta Kelvišar iz podjetja Adria Dom.

Več govorcev je na konferenci opozorilo na pomanjkanje kadrov in na potrebo po pridobitvi kadrov, ki bodo ustrezali industriji prihodnosti. »Digitalizacija, vitka proizvodnja, industrija 4.0 potrebujejo izobražen kader, na novo oblikovan kader,« je poudaril Jožef Medved, profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Po njegovem mnenju bi bilo treba preoblikovati formalne oblike izobraževanja, od osnovnih šol do doktorskega študija. Pri neformalnih oblikah izobraževanja, ki jih organizirajo podjetja, pa je po njegovih besedah potrebno sodelovanje med podjetji, enako kot pri raziskavah in razvoju: »Za določene vsebine se lahko izobražuje širši krog ljudi, ne le iz enega podjetja.«

Po njegovem je treba najprej ugotoviti, kakšen kader sploh potrebujemo, napovedati potrebovane kompetence, posodobiti izobraževalni sistem: »Uvoz kadra je pomoč, ne pa rešitev. Temeljiti bomo morali na domačem kadru.«