Kakšne minuse in pluse Sloveniji prinaša turška kriza
Turčija: Slovenski izvozniki v to državo zaskrbljeni, povečuje se negotovost glede turških naložb pri nas, nakupi pa cvetijo
Odpri galerijo
Gorenje je ob polletju ustvarilo skromen dobiček, medtem ko tekmec Beko s poceni liro postaja bolj konkurenčen. Foto Jože Suhadolnik
Ljubljana – Silovit padec turške lire v zadnjih mesecih – njena vrednost v razmerju do evra in dolarja se je v zadnjem letu prepolovila – odpira vrsto vprašanj o posledicah turške krize tudi za naše za poslovne odnose, naložbe in blagovno menjavo s to veliko državo na presečišču Evrope in Azije.
Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri analitiki GZS:
»Turške družbe so naši partnerji in tudi konkurenti, še posebej na področju bele tehnike in tekstila. Šibka lira pomeni, da lahko ponudijo nižjo ceno za svoje produkte na evropskem trgu. Obseg trgovinske menjave s Turčijo se sicer zelo povečuje. Lani je znašala 860 milijonov evrov, pri čemer [turški] izvoz narašča še enkrat hitreje od uvoza, kar potrjuje našo domnevo o koristih šibke lire za turško izvozno gospodarstvo. Ko tuj denar zapusti državo, izgublja na vrednosti domača valuta. To pa ne pomeni samo, da je počitnikovanje tam za turiste ceneje, temveč temu sledi tudi visoka inflacija. Cene so se v nekaj tednih podvojile. Kar je logično. Turki večino surovin uvažajo.«
Bojan Ivanc: »Turčija ima velik primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance in potrebo po financiranju iz tujine. Težave so že dolgo, so pa trgi bolj postali pozorni na Turčijo sedaj, ko se se denar globalno draži. Federal Reserve dviguje obrestno mero, tudi ameriška osnovna inflacija je nad dvema odstotkoma. V teh časih so pod pritiskom tiste države, ki imajo velike primanjkljaje na tekočem računu plačilne bilance. Vse države, ki več uvažajo kot izvažajo, morajo računati na tuje vlagatelje za financiranje tekoče rasti.«
Slovenski izvozniki v Turčijo so zaskrbljeni. Turški trg je namreč za slovenska podjetja že tako zahteven, po padcu turške valute pa je sploh težko dobiti cenovno sprejemljivo zavarovanje. Slovenija je lani v Turčijo izvozila za 290 milijonov evrov, kar je 26 odstotkov več kot leto prej. Vendar pa je Turčija šele naša 23. najpomembnejša izvozna partnerica, zato bo slovensko gospodarstvo manj čutilo padec lire, kot je padec ruskega rublja.
Uradno je zaradi finančne nestabilnosti v Turčiji in Južni Afriki ta teden od nakupa Taba Mežica odstopil Metair Investments. Včeraj za komentar vpliva padca lire niso bili dosegljivi v tovarni ivernih plošč v Otiškem Vrhu, ki ga je prevzelo turško podjetje Yildizlar Yatirim. Ta družba napoveduje vlaganja v obrat in je tudi zaprosila za državno spodbudo gospodarsko ministrstvo, kjer pa težav v tej investiciji zaradi padca lire ne pričakujejo. Družba TKG Automotive iz turške Burse pa je že pred meseci izrazila zanimanje za postavitev proizvodnega obrata za avtomobilske dele na Dolenjskem. A od takrat ta naložba ni bliže uresničitvi.
Matej Šimnic, direktor upravljanja premoženja, ALTA Invest: »Vpliv je predvsem posreden, učinek pa bi bil lahko v primeru nadaljnjega zaostrovanja razmer negativen. Slovenski trg kljub članstvu v evroobmočju velja za obrobnega, taki trgi pa v obdobjih panike hitro postanejo preveč tvegani za tuje vlagatelje, čeprav je to včasih neupravičeno. Drug učinek dogajanja v Turčiji pa je povezan z vrednotenjem sektorja, saj je izpostavljenost nekaterih evropskih bank do tega trga vodila v razprodajo bančnih delnic, ki so se od januarja pocenile za 25 odstotkov. Če posplošimo, to pomeni, da bi lahko vlagatelji na račun povečanega sistemskega tveganja tudi v primeru NLB trenutno zahtevali precej nižjo ceno kot npr. pred dobrega pol leta.«
Kot pravijo v turistični agenciji Palma, je Turčija ena najbolje prodajanih destinacij, tako v počitniškem kot potovalnem segmentu. Nekaj so k temu pripomogle tudi turške nadaljevanke, ki so tako zelo priljubljene med slovenskimi gledalci. Država je od nekdaj slovela po dobrem nakupovanju, po kolapsu turške lire pa je postala prava nakupovalna meka. To se pozna predvsem v tamkajšnjih restavracijah, trgovinah, na bazarjih. Varnost, ki je bila še predlani nujno vprašanje pred odhodom na dopust, ni več v središču zanimanja potencialnih gostov. Pomembnejše je vprašanje, koliko kilogramov prtljage je mogoče brezplačno vzeti na letalo. Dejstvo je, da turisti potujejo z napol praznimi kovčki ali se vračajo z več kosi prtljage, kot
so jo odnesli na pot.
Kako šibka lira povečuje konkurenčnost turških izvoznikov v Sloveniji, recimo Beka, ki je neposredni tekmec Gorenja?
Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri analitiki GZS:
»Turške družbe so naši partnerji in tudi konkurenti, še posebej na področju bele tehnike in tekstila. Šibka lira pomeni, da lahko ponudijo nižjo ceno za svoje produkte na evropskem trgu. Obseg trgovinske menjave s Turčijo se sicer zelo povečuje. Lani je znašala 860 milijonov evrov, pri čemer [turški] izvoz narašča še enkrat hitreje od uvoza, kar potrjuje našo domnevo o koristih šibke lire za turško izvozno gospodarstvo. Ko tuj denar zapusti državo, izgublja na vrednosti domača valuta. To pa ne pomeni samo, da je počitnikovanje tam za turiste ceneje, temveč temu sledi tudi visoka inflacija. Cene so se v nekaj tednih podvojile. Kar je logično. Turki večino surovin uvažajo.«
Turčija Foto Delo
Zakaj so trgi prav letos postali pozorni na Turčijo?
Bojan Ivanc: »Turčija ima velik primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance in potrebo po financiranju iz tujine. Težave so že dolgo, so pa trgi bolj postali pozorni na Turčijo sedaj, ko se se denar globalno draži. Federal Reserve dviguje obrestno mero, tudi ameriška osnovna inflacija je nad dvema odstotkoma. V teh časih so pod pritiskom tiste države, ki imajo velike primanjkljaje na tekočem računu plačilne bilance. Vse države, ki več uvažajo kot izvažajo, morajo računati na tuje vlagatelje za financiranje tekoče rasti.«
Kaj šibka lira prinaša našim izvoznikom v Turčijo?
Slovenski izvozniki v Turčijo so zaskrbljeni. Turški trg je namreč za slovenska podjetja že tako zahteven, po padcu turške valute pa je sploh težko dobiti cenovno sprejemljivo zavarovanje. Slovenija je lani v Turčijo izvozila za 290 milijonov evrov, kar je 26 odstotkov več kot leto prej. Vendar pa je Turčija šele naša 23. najpomembnejša izvozna partnerica, zato bo slovensko gospodarstvo manj čutilo padec lire, kot je padec ruskega rublja.
Kaj padec turške lire pomeni za turške investicije v Sloveniji?
Uradno je zaradi finančne nestabilnosti v Turčiji in Južni Afriki ta teden od nakupa Taba Mežica odstopil Metair Investments. Včeraj za komentar vpliva padca lire niso bili dosegljivi v tovarni ivernih plošč v Otiškem Vrhu, ki ga je prevzelo turško podjetje Yildizlar Yatirim. Ta družba napoveduje vlaganja v obrat in je tudi zaprosila za državno spodbudo gospodarsko ministrstvo, kjer pa težav v tej investiciji zaradi padca lire ne pričakujejo. Družba TKG Automotive iz turške Burse pa je že pred meseci izrazila zanimanje za postavitev proizvodnega obrata za avtomobilske dele na Dolenjskem. A od takrat ta naložba ni bliže uresničitvi.
Kaj pomeni turška valutna in posledično gospodarska kriza za prodajo NLB? Kakšen učinek imajo lahko kolateralne posledice razmer v Turčiji na trg bank in interes investitorjev za NLB?
Matej Šimnic, direktor upravljanja premoženja, ALTA Invest: »Vpliv je predvsem posreden, učinek pa bi bil lahko v primeru nadaljnjega zaostrovanja razmer negativen. Slovenski trg kljub članstvu v evroobmočju velja za obrobnega, taki trgi pa v obdobjih panike hitro postanejo preveč tvegani za tuje vlagatelje, čeprav je to včasih neupravičeno. Drug učinek dogajanja v Turčiji pa je povezan z vrednotenjem sektorja, saj je izpostavljenost nekaterih evropskih bank do tega trga vodila v razprodajo bančnih delnic, ki so se od januarja pocenile za 25 odstotkov. Če posplošimo, to pomeni, da bi lahko vlagatelji na račun povečanega sistemskega tveganja tudi v primeru NLB trenutno zahtevali precej nižjo ceno kot npr. pred dobrega pol leta.«
Kaj slovenskim turistom prinaša njihova večja kupna moč v Turčiji?
Kot pravijo v turistični agenciji Palma, je Turčija ena najbolje prodajanih destinacij, tako v počitniškem kot potovalnem segmentu. Nekaj so k temu pripomogle tudi turške nadaljevanke, ki so tako zelo priljubljene med slovenskimi gledalci. Država je od nekdaj slovela po dobrem nakupovanju, po kolapsu turške lire pa je postala prava nakupovalna meka. To se pozna predvsem v tamkajšnjih restavracijah, trgovinah, na bazarjih. Varnost, ki je bila še predlani nujno vprašanje pred odhodom na dopust, ni več v središču zanimanja potencialnih gostov. Pomembnejše je vprašanje, koliko kilogramov prtljage je mogoče brezplačno vzeti na letalo. Dejstvo je, da turisti potujejo z napol praznimi kovčki ali se vračajo z več kosi prtljage, kot
so jo odnesli na pot.
