Kava na mizi, 
denar v žepu, 
računa pa ni

Finančna uprava je v gostinskem podjetju Branibor iz Celja po naših neuradnih informacijah poleg neobračunanega davka ugotovili tudi izplačevanje plač na roko.
Fotografija: Najpogostejši kršitelji glede davčnih blagajn so gostinci.
Odpri galerijo
Najpogostejši kršitelji glede davčnih blagajn so gostinci.

Ljubljana – Finančna uprava (Furs) je lani v nadzoru davčnih blagajn pri 67 zavezancih ugotovila za 1,39 milijona evrov neplačanih davčnih obveznosti. Kot kaže, je bilo menda med večjimi kršitelji tudi gostinsko podjetje Branibor iz Celja, kjer naj bi po naših neuradnih informacijah poleg neobračunanega davka ugotovili tudi izplačevanje plač na roko. Družba je vse obveznosti dacarjem že poplačala.

»Potrjujem, da smo na osnovi prijave imeli davčni nadzor, ki je odkril nepravilnosti, a smo vse takoj odpravili. Vse obveznosti do Fursa smo tudi takoj poravnali,« je pojasnil direktor Braniborja Marjan Šeško.

Direktor in solastnik gostinskega podjetja, ki ima v Celju in okolici sedem lokalov, je potrdil, da je finančna uprava lani v nadzoru ugotovila nepravilnosti iz leta 2016 in začetka lanskega leta. Konkretno o nepravilnostih ni želel govoriti. Po naših neuradnih informacijah so menda inšpektorji ugotovili, da promet ni bil evidentiran preko davčnih blagajn in davki neplačani. Druga kršitev pa naj bi bilo izplačevanje plač zaposlenim v gotovini, torej na roko, kar pomeni brez obračuna davkov in prispevkov za socialno varnost. Ugotovili naj bi za okoli pol milijona evrov premalo plačanega davka, ki ga je gostinec po nadzoru tudi poravnal. V Fursu zaradi varovanja davčne tajnosti konkretnih primerov ne komentirajo.

Večina kršitev pri trgovcih, gostincih in avtomehanikih

Finančna uprava je lani v nadzoru davčnih blagajn ugotovila za 1,39 milijona evrov neplačanih davčnih obveznosti pri 67 zavezancih. Večinoma gre za trgovce, gostince in avtomehanike. Največ kršitev so ugotovili na področjih Celja, Ljubljane in Maribora. V nadzoru ugotavljajo neizdajanje računov, izdajanje nepotrjenih računov, napačno obračunavanje davka na dodano vrednost, v obračunih so izkazani manjši prihodki, kot izhajajo iz sistema davčnih blagajn, in zaposlovanje na črno.

Na Fursu ne vodijo podatka, koliko davka so po ugotovljenih kršitvah dodatno pobrali. V letu 2016 je bilo sicer zaradi uvedbe davčnih blagajn za 81 milijonov evrov več prilivov davkov in prispevkov za socialno varstvo, od tega je bilo za 43 milijonov evrov oziroma 3,3 odstotka več pobranega DDV kot leta 2015, ko davčne blagajne še niso bile v obvezni uporabi. Učinki davčnih blagajn za lansko leto bodo znani konec maja, saj so morala podjetja in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, obračune oddati do konca marca.

Globe od 800 do 150.000 evrov

Zakon o davčnem potrjevanju računov predvideva globe za davčne prekrške, hujše davčne prekrške in posebno hude davčne prekrške. Zagrožena globa za srednje ali velike gospodarske družbe za posebno hude davčne prekrške, kjer je višina škode ali pridobljena korist zaradi koristoljubnosti posebno visoka, je do 150.000 evrov. Najmanjša zagrožena globa za odgovorno osebo pa je 800 evrov.

Na Fursu so še pojasnili, da ob podanih elementih kaznivega dejanja, ki so posredno povezani s kršitvami na področju davčnih blagajn, denimo davčna zatajitev ali ponarejanje listin, podajo tudi kazensko ovadbo.

Komentarji: