Kdo lahko po novem dostopa do podatkov o lastnikih podjetij?

Z uveljavitvijo sprememb Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2C) so bila spremenjena tudi pravila glede dostopa do podatkov iz RDL. Podatki so bili v preteklosti dostopni širši javnosti, zdaj pa je dostop omejen le na pristojne organe, zavezance po zakonu in osebe, ki izkažejo ali imajo domnevan upravičen interes.

Kdo ima dostop do podatkov

Dostop do podatkov o dejanskih lastnikih je od 9. avgusta 2025 naprej omogočen le:

• bankam, notarjem, odvetnikom, računovodskim servisom in drugim subjektom, ki so dolžni izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (zavezancem iz 4. člena ZPPDFT-2),
• državnim organom in institucijam, ki izvajajo naloge nadzora, odkrivanja in pregona  – med njimi so Finančna uprava RS, Policija, Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, sodišča in preiskovalne komisije Državnega zbora,
• fizičnim in pravnim osebam z izkazanim ali domnevanim upravičenim interesom.

Upravičen interes se lahko dokaže ali domneva. Domneva velja za:

• fizično ali pravno osebo, ki za namene novinarstva, poročanja ali drugih oblik medijskega izražanja v zvezi s preprečevanjem in bojem proti pranju denarja, s tem povezanimi kaznivimi dejanji ali financiranjem terorizma potrebuje informacije o dejanskih lastnikih pravne osebe,
• fizično ali pravno osebo, ki opravlja znanstveno, raziskovalno ali izobraževalno dejavnost ali dejavnost izdajanja knjig, ali nevladno organizacijo, kakor je opredeljena v zakonu, ki ureja nevladne organizacije, ki v zvezi s svojo dejavnostjo potrebuje informacije o dejanskih lastnikih pravne osebe za svoje dejavnosti v zvezi s preprečevanjem ali bojem proti pranju denarja, s tem povezanimi kaznivimi dejanji ali financiranjem terorizma.

Upravičen interes pa se dokazuje v primerih, ko vlagatelj:

• potrebuje podatke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanji,
• želi pridobiti podatke o svojih dejanskih lastnikih,
• sklepa poslovno razmerje s pravno osebo in preverja njeno lastniško strukturo.

FOTO: Ajpes

Postopek dostopa oziroma pridobitve podatkov o dejanskih lastnikih iz RDL poteka pri AJPES. Vlagatelj lahko zahtevo odda:

• na spletnem portalu eRDL z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila,
• po elektronski pošti na naslov gp@ajpes.si, pri čemer mora biti zahteva elektronsko podpisana, ali
• osebno oziroma po pošti na naslov AJPES, Centrala, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana.

Če AJPES zahtevo zavrne, lahko vlagatelj sproži upravni spor. AJPES pojasnjuje, da je dostop do podatkov jasno postopkovno urejen in omogoča sledljivost odločitev.

»Z novo ureditvijo se ohranja transparentnost lastniških struktur, hkrati pa zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic posameznikov. Dostop do podatkov iz RDL je tako še naprej zagotovljen vsem, ki podatke resnično potrebujejo za zakonite in strokovne namene,« poudarja Amela Korlat, vodja Sektorja za registre in evidence podatkov v AJPES.

Evropsko ozadje sprememb

Spremembe so neposredna posledica sodbe Sodišča Evropske unije (združeni zadevi C-37/20 in C-601/20), v kateri je leta 2022 presodilo, da popolnoma javen dostop do podatkov o dejanskih lastnikih krši pravici do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, določeni v členih 7 in 8 Listine EU o temeljnih pravicah.

Evropska zakonodaja je zato z Direktivo (EU) 2024/1640 in Uredbo (EU) 2024/1624 znova opredelila ravnovesje med transparentnostjo in zasebnostjo. Registri dejanskih lastnikov v državah članicah EU tako po novem niso več javni v celoti, ampak omogočajo dostop le pristojnim organom, zavezancem in osebam, ki dokažejo ali imajo domnevan upravičen interes.

Kaj še sledi

ZPPDFT-2C še ni uvedel vseh novosti, ki jih predvideva evropski AML-paket.

Slovenijo do julija 2026 čaka še prenos dodatnih določb Direktive (EU) 2024/1640, ki bodo zahtevale tudi tehnične nadgradnje sistema RDL. Te bodo AJPES omogočile naprednejšo obdelavo podatkov, avtomatizirano preverjanje neskladij in lažje povezovanje z drugimi evropskimi registri dejanskih lastnikov.

»V AJPES se že pripravljamo na naslednjo fazo implementacije evropske zakonodaje, ki bo prinesla dodatne funkcionalnosti in boljše povezovanje s tujimi registri. Naš cilj je, da bo slovenski register ostal med najbolj preglednimi in uporabniško prijaznimi v EU,« dodaja predstavnica AJPES.

Kazni za zlorabo podatkov

Nova zakonodaja predvideva tudi sankcije za nepooblaščeno ali nepravilno uporabo podatkov iz RDL. Če se ugotovi, da je pravna oseba uporabila pridobljene informacije v nasprotju z namenom, določenim v odločbi AJPES, se lahko kaznuje z globo od 3.000 do 30.000 evrov, odgovorna oseba pa z globo od 400 do 2.000 evrov. Za samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, ali fizično osebo so predvidene globe v višini od 1.500 do 15.000 evrov.

Med preglednostjo in varstvom zasebnosti

Nova ureditev dostopa do Registra dejanskih lastnikov prinaša pomemben premik k bolj ciljno usmerjeni transparentnosti.

Podatki o dejanskih lastnikih ostajajo dostopni vsem, ki jih potrebujejo za zakonite in strokovno utemeljene namene – novinarjem, raziskovalcem, nadzornim organom in zavezancem –, hkrati pa se krepi varstvo osebnih podatkov in zmanjšuje tveganje za njihovo zlorabo.

»Z izvajanjem ukrepov, sprejetih za uskladitev nacionalnega sistema z evropskim pravnim okvirom, AJPES utrjuje svojo vlogo zaupanja vrednega in strokovnega skrbnika ključnih poslovnih evidenc. Register dejanskih lastnikov ostaja pomembno orodje za krepitev integritete poslovnega okolja, preglednost in preprečevanje zlorab,« zaključujejo v AJPES.

Naročnik oglasne vsebine je AJPES