Kdor pravi, da za slovenske ponudnike ni trga, nima pojma

Kongresni turizem je bil pred dvema letoma ena najbolj perspektivnih gospodarskih panog v Sloveniji. Še dodatno spodbujen s predsedovanjem Evropski uniji, je posel cvetel. V letih pred 2008 so vsi pospešeno gradili hotele, kongresne dvorane in drugo infrastrukturo. Po tem je zarezala kriza, naložbe so se ustavile, število dogodkov se je zmanjšalo in tudi tista srečanja, ki so ostala, so se skrčila. Kakšne so torej letos razmere v panogi, ko se ponekod po svetu že hvalijo, da je krize konec?

Kongresni urad ima še vedno težave z zbiranjem podatkov, saj mu še ni uspelo vzpostaviti svojega sistema, prek katerega bi zajemal podatke zgolj o kongresnih gostih, zato se mora še naprej opirati zgolj na podatke statističnega urada o turističnem obisku Slovenije. »Sezona je ravni lanske, morda minimalno boljša. Število in obseg dogodkov je pač odsev razmer v gospodarstvu, za katere pa vemo, da niso ravno najboljše,« ocenjuje direktor kongresnega urada Miha Kovačič. Po njegovih besedah je v tujini že mogoče občutiti rahlo rast, kar se kaže v počasnem zviševanju cen hotelskih namestitev in letalskih kart.

Dolgoročnost prinaša uspeh

»V naši agenciji imamo zelo dobro leto, organizirali smo veliko kongresov, kar pripisujem delu na dolgi rok, saj kratkoročnih uspehov v tem poslu ni. Res pa je, da je letos nehalo poslovati več slovenskih agencij, ki sem jih zelo cenil, vendar so bile nekoliko preveč vezane na posamezne naročnike,« pravi direktor agencije Go Mice Gorazd Čad. Tudi Miha Kovačič se strinja z njegovo oceno, da je laže podjetjem, ki so se panoge lotila strateško in dolgoročno. V Sava hotelih Bled prav tako opažajo, da je letošnje leto po lanskem velikem izpadu v dejavnosti kongresnega turizma nekoliko boljše. Vendar priznavajo, da so več dogodkov, predvsem korporativnih, pridobili z nižjimi cenami. »Vendar tudi pri teh čutimo splošen upad povpraševanja, saj vsa podjetja varčujejo. Tudi obseg zakupljenih storitev in udeležba so nižji,« še dodajajo. Zato se poskušajo usmerjati v večje dogodke mednarodnih združenj.

Prav na področju korporativnih dogodkov, torej tistih, ki jih organizirajo podjetja, je po besedah Gorazda Čada najteže. »Vsaj v panogi informacijskih tehnologij se zadeve globalno počasi postavljajo na svoje prejšnje mesto, v splošnem pa imajo ponudniki, ki so bili preveč odvisni od tovrstnih dogodkov, velike težave.« Podobno opažajo v Cankarjevem domu, kjer so prav tako utrpeli večji upad korporativnih dogodkov, nekateri tovrstni dogodki pa so prinesli le simboličen prihodek. Uspeli pa so pridobiti nekaj kongresov z do 700 udeleženci, pove vodja kongresne dejavnosti Breda Pečovnik.

V Sava hotelih Bled še ne pričakujejo izboljšanja na tem področju, opažajo pa tudi upad motivacijskih srečanj, zaradi česar so prilagodili ponudbo - s cenejšimi namestitvami, prehrano in spremljevalnimi storitvami. »Vse dogodke se zdaj organizira skrajno racionalno. So primeri, ko udeleženci spijo celo v hostlih, med ponudniki namestitev in kongresnih prostorov pa poteka neusmiljena borba. Kar pa je morda dobro, saj so se začeli obnašati bolj tržno, postali so bolj odzivni, bolj se prilagajajo željam in potrebam trga. V zlatih časih so namreč dogodke dobivali brez vsakršnega truda. Zdaj je drugače, za vsakega je potrebno trdo delo,« pojasnjuje Gorazd Čad. Kaj pa tako opevano, a v praksi v Sloveniji ne prav pogosto udejanjeno sodelovanje in skupni nastopi na trgu? Po Čadovem mnenju je sodelovanje nujno predvsem pri organizaciji velikih dogodkov. »Brez skupnega nastopa ne moremo pridobivati največjih dogodkov, pri takih z do 500 udeleženci pa bo seveda še naprej potekala neusmiljena borba med ponudniki storitev.«

Omejitve za večje dogodke

Eden od potencialnih dogodkov, za katerega bi bilo treba aktivirati in združiti celotno slovensko turistično panogo, vključno z vodilnimi agencijami, letalskim prevoznikom in javnim sektorjem (STO, kongresni urad, lokalne turistične organizacije), je kongres svetovne protidopinške agencije (WADA). »Za tovrstne projekte je treba po navadi zagotoviti bančno garancijo v višini celotne vrednosti dogodka, kar pomeni nekaj milijonov evrov. Brez ustanovitve konzorcija z vsemi naštetimi partnerji je tak projekt za Slovenijo pretežak,« pojasnjuje Gorazd Čad.

Vendar vodja kongresne dejavnosti v Cankarjevem domu Breda Pečovnik opozarja na staro težavo Slovenije - nezadostno infrastrukturo. »Čeprav bi si želeli, srednjih ali velikih kongresnih dogodkov z več kot 2500 udeleženci v Slovenijo sploh ne moremo pripeljati. Zanje namreč ni infrastrukturnih pogojev. In pri tem je tako, da tudi v kongresni industriji vlada moda. Enkrat so bolj in ene destinacije, drugič druge. Ta čas je v bližnji okolici vzhajajoča zvezda na kongresnem zemljevidu Srbija.« Po Čadovem mnenju bi za večje dogodke lahko po novem uporabili tudi novo športno večnamensko dvorano v Stožicah, saj drugega podobno velikega prireditvenega prostora v Sloveniji preprosto ni.

»V sosednji Avstriji se zelo dobro zavedajo, koliko velik dogodek prinese celotni turistični panogi, pri nas pa tega še kar ne znamo »izračunati«. Vendar se bomo tega kmalu zavedli,« je prepričan Miha Kovačič. Prav spodbujanje nujnosti sodelovanja bo po njegovih besedah ena ključnih nalog kongresnega urada do konca leta. Začeli so že organizacije delavnic, ki se bodo vrstile še v prihodnjih tednih in mesecih, na njih pa bodo pojasnjevali idejo, da je sodelovanje nujno, in kaj morajo destinacije storiti, da bo tako sodelovanje zaživelo. »Kongresi se vedno organizirajo v destinaciji, celotna destinacija mora dihati za dogodek, sicer pri organizatorjih ne bo zbudila zaupanja. V Sloveniji pravega sodelovanja še ni,« ocenjuje Kovačič.

Več za trženje

Poznavalci panoge že dlje časa opozarjajo, da bi bilo treba v promocijo in trženje slovenske kongresne ponudbe vlagati še precej več. Miha Kovačič odgovarja, da so sredstva kongresnega urada pač omejena, zato delajo obsežnejšo promocijo le na nekaterih ključnih trgih. »Predvsem se ukvarjamo z osebnimi stiki, si prizadevamo, da nas potencialne stranke spoznajo, da pridobimo njihovo zaupanje, da smo sposobni na visoki ravni izvesti njihove dogodke. To zaupanje si lahko pridobimo v enem mesecu, letu ali pa šele v nekaj letih. Pri tem marsikdo pričakuje, da smo cenejši in boljši od neposredne konkurence. Ker cenejši večinoma nismo, jih je treba prepričati, da smo res boljši, kakovostnejši,« pravi Kovačič.

Po mnenju Brede Pečovnik je Slovenija vložila že precej sredstev v promocijo države in tudi kongresne dejavnosti, STO in kongresni urad pa s pojavljanjem na sejmih in borzah ter s promocijskimi akcijami po svetu zagotovo nekaj prispevata k večji prepoznavnosti naše države in njene kongresne dejavnosti. V Sava hotelih Bled priznavajo, da so lani zaradi splošnega in nujno potrebnega varčevanja v trženje kongresne dejavnosti vlagali zelo malo. Letos so obseg trženja povečali, zato upajo, da bodo v prihodnjih letih znova povečali število dogodkov in kongresnih gostov. V tej dejavnosti se namreč pogovarjajo tudi za več let naprej. Eden od naših sogovornikov omeni, da se že dogovarjajo za kongres leta 2016. Zato je v kongresni dejavnosti treba biti potrpežljiv in ni dobro pričakovati rezultate na kratki rok.

Slovenija izgublja sijaj?

Je torej kongresni turizem za Slovenijo še vedno perspektivna panoga? Po mnenju Gorazda Čada zagotovo. »Kdor pravi, da ni trga, nima pojma,« je prepričan sogovornik. V Sava hotelih Bled so prepričani, da je naša država še vedno sveža destinacija in da je glede infrastukture povsem konkurenčna. »Res pa je, da nam nekatere vzhodnoevropske države že zelo sledijo ali nas celo prehitevajo. Manjka nam dobrih letalskih povezav, predvsem nizkocenovnih,« na staro, a še vedno aktualno težavo znova opozarjajo na Bledu.

Glede obetov za prihodnost se pohvalijo, da so že pridobili nekaj večjih rezervacij za prihodnje leto, predvsem za mednarodne kongrese. Vendar pričakujejo, da bo okrevanje v poslovno-kongresnem segmentu počasnejše kot v počitniškem. In priznavajo, da občasno po nepotrebnem nižajo cene, namesto da bi za isti denar ponudili boljšo storitev. Po besedah Brede Pečovnik nekaj prireditev jeseni in pozimi še ni pokazatelj padca ali vzpona kongresne dejavnosti. »Vsako leto ni tudi kongresno,« opozarja sogovornica. Katero od prihodnjih let bo znova kongresno in ali se bo panoga kdaj vrnila k presežkom izpred dveh let, pa za zdaj nihče ne upa napovedovati.

Iz Delove priloge Posel&Denar