Kitajski trg: dobra priložnost za dogovore o novih poslih

Ljubljana – Slovenija je imela v prvih osmih mesecih letos (novejšega podatka še ni) za 491 milijonov evrov menjave s Kitajsko, a je bilo od tega le za 87 milijonov našega izvoza. Obisk kar 150-članske kitajske vladno-gospodarske delegacije – začela ga bo v četrtek – pa je dobra priložnost za dogovore o novih poslih naših podjetij na Kitajskem, ki bi prispevali k večji menjavi in manjšemu trgovinskemu minusu Slovenije.

Sicer pa so nekatera naša podjetja tam že zelo uspešna. Denimo, Gorenje, ki ima v Šanghaju že nekaj let lastno podjetje, ki skrbi tako za prodajo njihovih aparatov na Kitajskem kot tudi za nabavo proizvodnega materiala za Gorenje.

A ker na Kitajskem v nižjih cenovnih razredih zaradi premočne domače konkurence ni mogoče tekmovati, je Gorenje tam prisotno samo z aparati višjih cenovnih razredov blagovnih znamk Gorenje in Asko, priljubljeni pa so predvsem njihovi dizajnski aparati.

Sicer pa na Kitajskem za opremljanje stanovanj s kuhinjskim pohištvom in aparati poskrbi kar gradbeni investitor v sodelovanju z arhitekti in ne kupec stanovanja. Izbrana oprema je tudi eden izmed prodajnih argumentov, s katerim nepremičninski vlagatelji prepričujejo kupce v nakup stanovanj. In zato se tudi Gorenjeva prodaja na Kitajskem osredotoča na sodelovanje pri nepremičninskih projektih. Doslej so s svojimi dizajnskimi aparati opremili že nekaj prestižnejših stanovanjskih objektov v Hongkongu.

Število posameznikov, ki si lahko privoščijo aparate višjih cenovnih razredov na Kitajskem narašča, navade tamkajšnjih potrošnikov pa se delno razlikujejo med razvitimi velemesti, kot sta Šanghaj ali Peking, in mesti v notranjosti. Medtem ko prvi iščejo univerzalne izdelke, ki bi zadostili njihovemu individualizmu, pri uporabi katerih lahko uživajo in ki so izdelani skaldno z najnovejšo tehnologijo, drugi iščejo predvsem kvaliteto z dostopno ceno, zato konkurenčne izdelke pred nakupom običajno skrbno preverijo.

Kupci na Kitajskem so za drugačnost pripravljeni plačati višjo ceno, a hkrati zahtevajo, da je ceni primerna tudi kakovost. Radi imajo blagovne znamke, ki so poznane, veljajo za zanesljive in s katerimi imajo dobre izkušnje. So pa tudi odprti za sprejem nepoznanih znamk, pri katerih pa marketing in brand image, ki se tam gradita, igrata ključno vlogo.

Kolektor ima velike načrte

Tudi Kolektor ni novinec na kitajskem trgu. Tam je že več kot desetletje, lani pa je svoje proizvodno podjetje Kolektor Automotive preselil iz Wuxija v Nanjing, kjer izdelujejo komutatorje za kitajsko in korejsko avtomobilsko industrijo.

In za zdaj so na kitajskem trgu navzoči samo s temi izdelki, v prihodnje pa bodo tudi z magnetnimi in hibridnimi komponentami, ki jih že oziroma jih bodo izdelovali v svojem podjetju na Kitajskem. Sicer pa se tja veliko podobnih izdelkov dobavlja tudi direktno iz Slovenije in Nemčije; kot pravijo v Kolektorju, so lani so iz Slovenije na Kitajsko izvozili za 14 milijonov evrov.

In kako v Kolektorju vidijo svojo prihodnost na kitajskem trgu? Ker bo predvidoma prodaja avtomobilov na Kitajskem po napovedih tržnih analitikov do leta 2019 poskočila že na 28 milijonov na leto, si delež od tega kolača obeta tudi Kolektor, saj naj bi, kot pravijo v tej družbi, v novi proizvodni dvorani v Nanjingu v prihodnjih letih proizvedli za 20 milijonov evrov izdelkov.

Iskra Zaščite našla svoje niše

Podjetje Iskra Zaščite je na Kitajskem prisotno od leta 2004, ko so ustanovili jugovzhodno podjetje s še tremi slovenskimi podjetji. Od leta 2008 pa imajo v mestu Suzhou lastno podjetje.

Ukvarja se s proizvodnjo za azijske trge in ZDA ter s prodajo. Kot pravi generalni direktor družbe Iskra Zaščite Goran Vučinič, pa večino izdelkov, ki jih potrebuje kitajski trg, vsaj delno proizvedejo lokalno. Tako se namreč lahko hitreje odzivajo na potrebe tamkajšnjega trga, na katerem so tudi sicer v prednosti dobavitelji z lokalno proizvodnjo.

Sicer pa Goran Vučinič pravi, da je na kitajskem trgu obilo priložnosti, a tudi nevarnosti. Družba Iskra Zaščite je usmerjena v posamezne niše in sklepa posle preudarno, saj obstaja vrsta nevarnosti zaradi slabe likvidnosti nekaterih segmentov trga. Hkrati pa lahko potencialno veliki posli, ki so navadno rezervirani za velika podjetja, posrkajo veliko energije, in če na koncu ne pride do podpisa pogodbe, je škoda lahko enormna, še dodaja Vučinič.

Domel za zdaj zadovoljen

Domel pa je na kitajskem trgu prisoten od leta 2006, ko je v mestu Suzhou odprl proizvodno podjetje. Proizvajati je začelo sesalne enote za vgradnjo v Philipsove sesalnike, saj je imel Philips na Kitajskem svoje podjetje za montažo sesalnikov in drugih aparatov.

Kot pravi predsednica uprave holdinga Domel Jožica Rejec, na Kitajskem izdelujejo sesalne enote za kupce, katerim tovrstne izdelke razvijajo in proizvajajo tudi v Sloveniji. Domala vse izdelke vgradijo na Kitajskem v končne aparate, predvsem za trge Daljnega vzhoda in ZDA.

Na Kitajsko prodajajo sesalne enote iz Slovenije, iz kitajske proizvodnje pa tudi puhala za aparate za nanašanje barv in tako so lani tja izvozili za tri milijone evrov, kar pomeni, da ima Kitajska 3,5-odstotni delež v njihovem izvozu.

Kot pravi Jožica Rejec, je kitajski trg zelo dinamičen, odziven in zelo hitro napreduje. A ker na njem niso prisotni pri končnih kupcih, je Domelova prihodnost na Kitajskem odvisna zlasti od dejavnosti družb, ki tam sestavljajo končne izdelke.

Krka cilja na premožnejše kupce

Tudi v Krki namenjajo Kitajski veliko pozornosti. Zdaj s tamkajšnjimi podjetji sodelujejo predvsem na področju proizvodnje in nabave surovin, tako imenovanih intermediatov, ki jih v Krkinih obratih uporabljajo pri proizvodnji učinkovin.

Kot pravijo v Krkini službi za odnose z javnostmi, so na Kitajskem prisotni preko solastništva dveh podjetij, od leta 2006 pa imajo tudi predstavništvo v Šanghaju. Vendar pa Krka preko svojega nemškega podjetja TAD Pharma na Kitajskem prodaja tudi nekaj izdelkov, za katere ni potreben recept, nekaj izdelkov pa je v postopku registracije.

Sicer pa v Krki tudi iščejo poti za še intenzivnejši nastop na tem velikem trgu. A to ni lahko, saj je tradicionalna kitajska medicina še vedno močna, razvito pa imajo tudi lastno farmacevtsko industrijo. Ker pa je na Kitajskem vendarle kar 1,3 milijarde ljudi in čedalje več premožnejšega srednjega in višjega sloja daje prednost izdelkom iz EU prav v tem Krka vidi svojo priložnost.