Kmalu javni razpis za Expo 2015

Ljubljana – Prihodnje leto bo svetovna razstava Expo v naši soseščini. Gostila jo bo Italija, natančneje, Milano; od 1. maja do 31. oktobra bo potekala pod geslom »Nahranimo planet, energija za življenje«, na njej pa bo sodelovala tudi Slovenija.

Nacionalni usklajevalec za Expo 2015 je javna agencija Spirit Slovenija, ki bo kmalu objavila javni razpis za udeležbo podjetij na najodmevnejši svetovni razstavi, ki se prireja vsakih pet let.

Da bi podjetjem čim bolje osvetlili izjemno priložnost za njihovo promocijo in nove posle na razstavi, ki bo prvič tako blizu nas, bo agencija Spirit oktobra začela organizirati tudi road-showe po slovenskih regijah. Tako bodo najbolje zaznali, na katerem področju je največ zanimanja za udeležbo na svetovni razstavi v Milanu. In to bo podlaga za odločitev, katere sektorske konference bodo, ob sodelovanju z GZS, organizirali v času razstave Expo 2015. Na teh bodo tudi B2B sestanki podjetij, ki bodo seveda lahko obrodili tudi konkretne posle, investicijske konference in podobni poslovni dogodki.

V agenciji Spirit načrtujejo, da bodo del polletnega programa na razstavi Expo 2015 sooblikovali skupaj z regijami, ki bi se tam predstavile celovito (gospodarstvo, turizem, kultura, hrana itn).

V Milanu bodo organizatorji svetovne razstave na milijon kvadratnih metrov veliki površini postavili 60 paviljonov, v katerih bo 140 držav predstavilo tudi svojo kulturo in kulinarično tradicijo.

Pričakujejo okoli 20 milijonov obiskovalcev z vsega sveta, saj bo ob razstavi tudi vrsta spremljevalnih dogodkov. Slovenija, Nemčija, Francija, Švica in Madžarska bodo predvidoma skupaj organizirale sektorske poslovne konference, natančnejši dogovor o tem pa je pričakovati prihodnji mesec, smo lahko slišali na predstavitvi bližnjih poslovnih dogodkov, povezanih z Italijo, na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Tako bo že 25. septembra letos na GZS seminar z dvostranskimi srečanji podjetij s področja proizvodnje opreme za kmetijstvo in živinorejo, 6. oktobra pa bodo GZS obiskali predstavniki 23 italijanskih podjetij iz različnih dejavnosti, ki bodo imeli tudi dvostranske sestanke z našim poslovneži.

V Milanu pa bo od 24. do 26. novembra »e-matching–share and growe«, na katerem bo na individualnih sestankih predvidoma sodelovalo približno 1800 podjetij iz različnih dejavnosti iz 20 držav, 28. in 29. novembra pa bo tam forum agentov, ki se ga bodo udeležili trgovski zastopniki in agenti ne le iz Italije, ampak tudi iz Španije, Francije in drugih držav; vabljeni so tudi slovenski. Predvidena je tudi poslovna delegacija v Rim in predstavitev izvoznih potencialov Slovenije v nekaterih italijanskih regijah.

V menjavi velik minus

Cilj vseh teh dogodkov je seveda krepitev gospodarskega sodelovanja z Italijo, ki je naša druga najpomembnejša gospodarska partnerica, a imamo v menjavi z njo že vrsto let zapored velikanski minus. Lani smo namreč od zahodnih sosedov kupili kar za 3,5 milijarde evrov blaga, prodali pa smo jim ga za milijardo manj; v prvih petih mesecih letos pa smo imeli v trgovini z Italijo 470 milijonov evrov primanjkljaja. Kajti v Italijo smo izvozili za milijardo 92 milijonov evrov blaga in ga od tam uvozili za milijardo 562 milijonov.

In na katerih področjih so najboljše priložnosti za povečanje našega izvoza na italijanski trg? Po mnenju vodje gospodarskega urada Slovenije v Milanu, Gregorja Šuca, je precej neizrabljenih poslovnih priložnosti zlasti v živilski industriji. Italijani povprašujejo predvsem po surovinah in iščejo slovenske partnerje za proizvodnjo živilskih izdelkov, a pod italijanskimi blagovnimi znamkami. Precej priložnosti je tudi v kovinsko-predelovalni in avtomobilski industriji ter v kemijski in farmacevtski. Krka je denimo to že zaznala in veča svoj prodajni delež na italijanskem trgu.

Logistiko selijo k nam

Kar zadeva logistiko in distribucijo, pa je v zadnjem času opaziti, da precej italijanskih podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, zaradi davčnega primeža doma seli svoje logistične centre v Slovenijo. To je opaziti predvsem na Primorskem in v obalnih občinah.

In tam so zadovoljni tudi ponudniki turističnih storitev, saj si čedalje manj Italijanov lahko privošči dopust v dragih oddaljenih krajih (zniževanje življenjske ravni v Italiji se še ni ustavilo) in se zato pogosteje odločijo, da podaljšane konce tedna preživijo v bližnjih slovenskih turističnih krajih, v katerih je turistična ponudba kakovostna, cene pa so nižje kot v Italiji. Italija je namreč zdrsnila nazaj v recesijo. V drugem letošnjem četrtletju se je njen BDP skrčil za 0,2 odstotka, potem ko je v prvem trimesečju upadel za 0,1 odstotka.

Krčenje gospodarstva je tudi močan udarec italijanskemu premieru Matteu Renziju, ki je obljubil, da bo državo popeljal iz obdobja najhujše recesije po drugi svetovni vojni. Proizvodnja v Italiji je padla na raven, kakršna je bila v letu 1990, plačilni roki so se podaljšali, davki zvišali, javna poraba je presegla 800 milijard evrov, zasebna poraba pada, brezposelnost pa je 12,6-odstotna.