Kmetijstvo bo vse bolj prepuščeno silnicam trga

Ljubljana - Če želim slovensko kmetijstvo in agroživilstvo spremeniti, je treba več delati na oblikovanju in prenosu znanja, potrebna je reforma na zemljiškem trgu in krepitev agroživilske verige, je na skupni seji parlamentarnih odborov za kmetijstvo in za zadeve EU poudaril agrarni ekonomist Emil Erjavec.

Poslanci obeh odborov so se na tej seji seznanili s finančnim okvirjem proračuna EU za obdobje 2014-2020 ter z novo skupno kmetijsko politiko (SKP). Pri tem sta za dobro predstavitev razmer poskrbela ekonomista Mojmir Mrak iz ljubljanske Ekonomske fakultete in Emil Erjavec iz Biotehniške fakultete.

Znanje za razvoj

Erjavec je glede sodobnih izzivov SKP pojasnil, da so se sredstva v novi finančni perspektivi v glavnem ohranila. »Izzivi in cilji, s katerimi se sooča kmetijska politika, niso vedno ravno jasni. Tokratna SKP se ukvarja z dohodkovnim problemom kmetijstva, z okoljsko javnimi dobrinami in prehransko varnostjo. Žal EU ni uspelo na novo utemeljiti SKP. Težko je najti soglasje med državami članicami, to je še vedno ena najmočnejših javnih politik EU.« Kot je opozoril, bo kmetijstvo ob koncu tega obdobja vse bolj prepuščeno silnicam trga. Po njegovem v Sloveniji potrebujemo zavezo za razvoj ter temeljito reformo vseh javnih institucij, s čemer pa se kar nočemo ukvarjati.

Razvoj pomeni znanje, kreativnost, inovativnost, v povezavi z lokalno proizvodnjo, z okoljem in okoljskimi storitvami, je poudaril agrarni ekonomist. In še, da takšno zavezo potrebujemo tudi v ključnih členih gospodarstva agroživilske verige. Če te ne bomo okrepili, bo po njegovem kmetijstvo bolj muzealno.

Vrabec v roki

Mojmir Mrak je ob predstavitvi splošnega finančnega okvira za naslednjih sedem let pojasnil je, da je bila stara finančna perspektiva za Slovenijo izrazito ugodna, saj je bilo celo območje polno upravičeno do kohezijskih sredstev. »Na koncu pogajanj točno veš, do koliko sredstev je država upravičena, da jih dobi iz kohezije in kmetijstva. Ne veš pa, koliko sredstev boš dobil preko javnih razpisov. Kohezija in kmetijstvo sta torej vrabec v roki, sredstva za razpise pa golob na strehi,« je med drugim dejal Mrak in spomnil, da je zahodna slovenska regija nad povprečjem razvitosti EU, medtem ko vzhodna (bolj kmetijska) regija ne dosega 75 odstotkov.

Kako bo z implementacijo nove SKP, ki naj bi jo začeli izvajati z začetkom leta 2015, je pojasnjeval resorni minister Dejan Židan. Kot je dejal, je evropski pravni red izrazito zapleten, tako za kmete kot tudi za države. In priznal, da nova politika, kljub drugačnim napovedim ne predstavlja nobenega zmanjšanja ovir, temveč na nekaterih področjih prinaša celo več administriranja.

Pripravljeni na odprtost trga

Na vprašanje Violete Tomc (ZL) glede gensko spremenjenih organizmov (GSO) ter uvoza hormonske govedine po sprejetju aktualnih trgovinskih sporazumov z ZDA in Kanado je Židan poudaril, da je označevanje GSO dogovorjeno na ravni EU, težava pa je, kadar gre za posredno uporabo gensko spremenjene soje s krmo za živali, kjer potrošnik pri nakupu mleka tega ne ve. »Glede tega pa na ravni EU še ne moremo doseči dogovora,« je priznal minister.

Po prepričanju Emila Erjavca se ni bati, da bi ameriške kmetijske surovine takoj preplavile Evropo. »Dejstvo pa je, da se bodo trgi liberalizirali in na to se je treba pripraviti. Pravi odgovor je graditev konkurenčne in sposobne agroživilske verige. Kreativnost, inovacije, prenos znanja smo zanemarili, vse je samo politika. Ta lahko omogoča stabilnost, ne more pa nadomestiti razvoja.«

Ruski embargo in posledice

Predsednico odbora za kmetijstvo Ivo Dimic (NSi) je zanimal vpliv ruskega embarga na evropski proračun in kaj bi pomenil izstop Velike Britanije iz EU. Mrak je prepričan, da ruski embargo neposrednega vpliva na proračun EU ne bo imel, saj so definirani viri financiranja. »Če bi hoteli na take krizne stvari reagirati, na način, da bi bilo to koristno, pa tega denarja ni. Problem EU je, da nima resnega proračuna. Proračun ne more igrati stabilizatorja javnih financ v primeru krize. Dejstvo je, da bo ta kriza sprožila celo vrsto stvari vezanih na energetsko politiko EU, ki se o financirala predvsem z zadolževanjem.«

Glede morebitnega izstopa Velike Britanije iz EU pa Mrak meni, da bi bilo to za proračun EU celo olajšanje, saj ne bi bilo treba več plačevati britanskega rabata.
Minister Židan je za ruski embargo dejal, da je ta sprožil tudi pospešeno iskanje novih trgov. Po njegovem se ponujajo velike možnosti izvoza hrane na Kitajsko.