Ohranjanje avtohtonih pasem v Istri prispeva k razvoju kmetijstva in turizma

V hrvaškem Poreču sta konferenco z naslovom Avtohtone istrske pasme – identiteta, proizvodnja in blagovna znamka Istre skupaj organizirala Agencija za razvoj podeželja Istre (AZRRI) in osrednji hrvaški časnik Jutarnji list. Srečanje je združilo predstavnike državne, regionalne in lokalne oblasti, strokovnjake za kmetijstvo in razvoj podeželja ter deležnike, ki se ukvarjajo z ohranjanjem izvirnih istrskih pasem in njihovim povezovanjem s trgom, gastronomijo in turizmom.

V razpravi je sodelovala tudi slovenska predstavnica Danijela Bojkovski z biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je nacionalni koordinator za zaščito živalskih in genetskih resursov Republike Slovenije. Prihodnji mesec bomo v časniku Delo objavili tudi poseben tematski snopič o kmetijstvu v Slovenski Istri, razširjeno vsebino bomo objavili na naši spletni strani.

Z leve: župan Umaga Vili Bassanese, župan Poreča Loris Peršurić, istrski župan Boris Miletić, tajnik hrvaškega ministrstva za kmetijstvo Zdravko Tušek, kmetijski minister David Vlajčić in glavni urednik Jutarnjega lista Goran Ogurlić FOTO: Vanesa Pandžić/Cropix

V središču uvodnega dela konference je bilo sporočilo, da avtohtonih pasem ne moremo obravnavati le kot del tradicije, temveč tudi kot pomemben razvojni vir Istre in Hrvaške. Govorniki so poudarjali, da ohranjanje boškarina (istrsko govedo), istrske ovce, koze in osla ne pomeni le varovanja dediščine, temveč tudi ustvarjanja trajnostnega gospodarskega modela, ki temelji na pristnosti, proizvodnji z visoko dodano vrednostjo in prepoznavni regionalni identiteti.

Povezati proizvodnjo, predelavo in trg

Glavni urednik Jutarnjega lista Goran Ogurlić poudaril, da kmetijstvo za ta medij ni le ena od tem, temveč eno ključnih razvojnih vprašanj Hrvaške. Spomnil je na novinarsko serijo Kdo nas hrani, ki so jo ustvarili z namenom opozoriti na potrebo po večji domači proizvodnji, večji samooskrbi in močnejši prehranski verigi. Poudaril je, da Hrvaška dnes proizvaja manj hrane, kot bi lahko, in manj, kot jo potrebuje, čeprav ima znanje, tradicijo in vire za močnejši preboj. Posebej je izpostavil Istro kot prostor, ki je razvil model, edinstven v hrvaškem, pa tudi evropskem okviru, saj kaže, kako lahko avtohtone pasme preoblikujemo v izdelke z visoko dodano vrednostjo in v močno regionalno blagovno znamko. Po njegovih besedah je to ravno primer, kako lahko projekt preraste v pravi trg in konkreten gospodarski rezultat.

Glavni urednik Jutarnjega lista Goran Ogurlić FOTO: Vanesa Pandžić/Cropix

»Kmetijstvo za nas ni le ena od tem, temveč eno ključnih razvojnih vprašanj Hrvaške. Hrvaška danes proizvaja manj hrane, kot bi lahko, in manj, kot jo potrebuje, zato je pomembno graditi modele, ki povezujejo domačo proizvodnjo, predelavo in trg. Istra je pri tem razvila sistem, ki avtohtonih pasem ne varuje le deklarativno, temveč jih preoblikuje v izdelke z visoko dodano vrednostjo in močno regionalno blagovno znamko. Tukaj se povezujejo reja, gastronomija in turizem, prav tak trajnosten model pa je lahko navdih tudi drugim hrvaškim regijam. Pomembno je, da takšni primeri dobijo dodatno institucionalno in tržno podporo, saj morajo iz projekta prerasti v stabilen trg,« je dejal Ogurlić.

Pri govedu in oslih rast, pri ovcah obratno

Podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo David Vlajčić je dejal, da ima konferenca posebno vrednost, ker postavlja v središče vse tisto, kar lahko vidimo, okusimo in dobesedno občutimo – od strategije do krožnika. Poudaril je, da so istrski boškarin, ovca, koza in osel globoko vpisani v identiteto Istre ter da nikjer drugje na svetu ne moremo proizvesti tega, po čemer je Istra svoja, čeprav lahko kmetije zgradimo kjer koli. Prav zato je, kot je poudaril, pomembno ohraniti to bogastvo in tradicijo, istrsko ovco, govedo, ki je nekoč oralo, in osle, ki so nosili bremena. Ko je govoril o stanju na terenu, je dejal, da ministrstvo spremlja, kako se ohranjajo istarske avtohtone pasme, ter da je opaziti določene premike, a tudi skrb vzbujajoče trende. Medtem ko boškarin in osel že štiri leta beležita rast, istrska ovca gre v nasprotno smer, kar jasno kaže, kje so bili doseženi rezultati in kje je treba še dodatno delati.

Podpredsednik hrvaške vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo David Vlajčić FOTO: Vanesa Pandžić/Cropix

Dolga pot od restavracije do pašnika

Istrski župan Boris Miletić je poudaril: »To je tema, ki združuje našo tradicijo, našo identiteto in tisto, o čemer danes vsi govorimo, to je trajnostnost. V Istri smo naredili velike premike, a moramo priznati, da je v temelju vsega dolgo stalo navdušenje posameznikov, ki so verjeli, da je treba avtohtone pasme ohraniti. A ljubezen in navdušenje nista dovolj, če ne obstaja poslovni model, ki ljudem omogoča, da od tega dela živijo. Pot od pašnika do restavracije je bila dolga in je zahtevala veliko izobraževanja, povezovanja in podpore, za kar veliko priznanje zaslužita AZRRI in turistični sektor. Danes je naš največji izziv, kako mladim omogočiti dostop do zemljišč, saj brez zemlje ni niti trajnostne proizvodnje niti obstoja živinoreje na podeželju.«

Povezati turizem, kmetijstvo in gostinstvo

Župan Poreča Loris Peršurić je dejal, da je Istra vedno poznala svojo pot in da so avtohtone istrske pasme pomemben del njene identitete. »Danes se izvirnost in pristnost še posebej cenita, zlasti v turizmu, in prav zato je pomembno, da tisto, kar Istra dela že leta, spremenimo v še močnejšo razvojno priložnost. V Istri nam je uspelo povezati turizem, kmetijstvo in gostinstvo, in to je model, ki ga je treba še krepiti. Morda še nismo na ravni, na kateri bi želeli biti, a verjamem, da bomo do tega prišli z vztrajnim in mukotrpnim delom. Spodbuja dejstvo, da se vse več mladih vključuje v ohranjanje, na primer, istarske koze, saj je to dober začetek za varstvo vseh naših avtohtonih pasem,« je dejal Peršurić.

Z leve: Boris Miletić, David Vlajčić, Loris Peršurić, Goran Ogurlić, Zdravko Tušek FOTO: Vanesa Pandžić/Cropix

Ohraniti je treba istrske vasi

Direktor AZRRI Igor Merlić je v svojem nagovoru konferenco umestil v širši kontekst ohranjanja podeželskega prostora in krajine. »Vasi nam dramatično prenehajo biti vasi, ko na pašnikih ni več živine, ko se zemljišča ne uporabljajo več in ko podeželski prostor izgubi svojo funkcijo. Tradicionalna živinoreja ne ohranja le proizvodnje, temveč tudi krajino, biotsko raznovrstnost in družbeno strukturo vasi. Naše izvorne pasme so najbolje prilagojene istrskim razmeram in so zato najučinkovitejše orodje za ohranjanje prostora in naravnih ekosistemov. Ohranjanje teh pasem pomeni ohranjanje edinstvenih živalskih genskih virov, pa tudi tradicije, gastronomije in kulturne dediščine Istre. Cilj ni vrnitev v preteklost, temveč trajnostno povezovanje tradicije in sodobnega znanja, saj ohranjati izvorne pasme pomeni ohranjati prostor, ljudi in identiteto Istre,« je dejal Merlić in zaključil: »AZRRI izvaja vrsto projektov EU kot partner, nekatere pa tudi kot glavni partner z različnimi dejavnostmi in nalogami. V tem primeru gre za dva projekta EU TESTEAT, kjer sta glavna partnerja, in ECOBREED kot partner.«