Kmetje odločno proti novi obdavčitvi

Ljubljana – Kmetje zahtevamo, da nam država pomaga, da nas zaščiti; sprevrženo je govoriti o enakopravnem razdeljevanju bremena v zvezi z obdavčitvijo; dodatna davčna obremenitev bo pripomogla k še večjemu opuščanju kmetovanja, k propadu malih kmetij, kar je odmik od politike ohranjanja poseljenosti podeželja; ni pravega dialoga, zato je skrajni čas, da poženemo naše traktorje in gremo na ulice, je le nekaj trditev in groženj z včerajšnjega na hitro sklicanega shoda kmetov in kmetic, namenjenega »nujni razpravi« o predlagani noveli zakona o dohodnini. Na razpravi, ki so jo z združenimi močmi organizirale organizacije kmetov – Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Zveza kmetic Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Sindikat kmetov Slovenije in Zadružna zveza Slovenije –, se je zbralo približno 170 udeležencev. Ogorčeni so zaradi sprejemanja novele zakona, ki je po njihovem prepričanju popolnoma neprimeren in še dodatno poslabšuje dohodkovni položaj kmetij. Nasprotovali so ne le dopolnitvam zakona, ki naj bi pravičneje porazdelil davčno breme pri obdavčevanju prejemnikov subvencij, ampak tudi proti načinu njegovega sprejemanja. Očitali so, da je bil pripravljen v tajnosti (Ciril Smrkolj, predsednik KGZS), da o njem ni bilo ustrezne javne razprave, zato tudi ne vključuje njihovih mnenj, in da jih sili v državljansko nepokorščino. Če ne gre zlepa, bomo poskušali svoje doseči pač na silo, je napoved stavkovne aktivnosti v sindikatu kmetov pospremil njegov predsednik Roman Žveglič.

Dodatnih pet milijonov 
od kmetov

Vlada in njen predsednik, ki je zagotavljal, da ne bo nobenih dodatnih davčnih obremenitev za kmete, se sploh ne zavedajo, v kakšnih težavah smo, in ne moremo privoliti v to, »da nas država dobesedno ropa«, kot je dejal Branko Tomažič, podpredsednik KGZS, ki je vodil razpravo. Po njegovih besedah kar 97 odstotkov slovenskih kmetov ne dosega zajamčenega osebnega dohodka, z novelo zakona o dohodnini pa država pričakuje dodatnih pet milijonov v proračun. Večina kmetov zdaj čaka na izplačilo subvencij, da bodo lahko poplačali račune, sicer jim grozi rubež. Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je podvomil, da katerakoli druga država EU tako obdavčuje kmete, kot to počne Slovenija. Predsednica zveze kmetic Slovenije Ančka Podbevšek pa je opozorila, da tretjina kmetic sploh ne dosega cenzusa, da bi lahko bile zavarovane, in vprašala, ali se bodo morale tudi kmetice prijaviti na zavod za zaposlovanje.

Kmet Andrej Podpečan iz Savinjske doline se je predstavil kot eden tistih, ki še niso prenehali delati. Dejal je, da je to, kar zdaj delajo oblastniki, narobe: po ZKP (zakonu o kmečki pameti) je tako, da najprej daš, potem pa vzameš. Udeležencem shoda je navrgel, naj ne bodo tako žalostni zaradi nizke slovenske samooskrbe, saj bodo kmetje sami zase že dovolj pridelali, drugi Slovenci pa naj kar kupujejo ameriško in argentinsko hrano. Sicer pa, kot je dejal, se ne misli pustiti izmolsti do konca, »za svoj grunt sem pripravljen tudi ubijati«.

Mali kmetje 
pravičneje obdavčeni?

Alenka Kovač Arh z ministrstva za finance je pojasnila, da se z novo zakonsko rešitvijo ne spreminja višina obdavčitve, ampak samo struktura te obdavčitve; da ne bo več nepravičnega povprečenja, po kateri je večina malih kmetov bila bolj obdavčena, zato pa veliki in večji prejemniki manj. Na podlagi vodenja knjig pa da bo mogoče ugotavljati dejansko stanje na kmetiji (če bodo izgube, obdavčitve ne bo).

Agrarni ekonomist Stane Kavčič (tudi sam kmet) se je v razpravi posul s pepelom, da je bil doslej vpet v različne zgodbe, tudi v tiste, ki je kmete pri obdavčitvi subvencij doletela s povprečnimi zneski obdavčitve, ker je pač zagovarjal sistem povprečenja, saj je verjel, da je pravičen.

Na Podpečanov poziv se je več deset udeležencev shoda odpravilo v državni zbor, spremljat delo poslancev, da »vidijo cepce«, ki sprejemajo zanje tako nemogoče zakone.