Ko kmet bolje vidi svoje polje s satelitom kot s svojimi očmi
Cilj je postati vodilni dobavitelj zemeljskih postaj novim globalnim mreža.
Odpri galerijo
Zemeljska postaja za zajem podatkov iz satelitov, v kateri antena s premerom 5,4 metra sledi satelitom na njihovi poti nad Zemljo. Foto: Roman Šipić/Delo
Ljubljana – Na parkirišču P + R Barje je ob južni ljubljanski obvoznici na dveh kontejnerjih bela kupola. Objekt, ki je videti enostaven – v vsako stran meri šest metrov in še dobrih deset metrov v višino – je zemeljska postaja za zajem podatkov iz satelitov. V prihodnosti tudi iz slovenskega satelita.
V enem kontejnerju je nadzorna soba, v drugi strojnica za vzdrževanja nadtlaka v kupoli, ki se pravilno imenuje »radome«. Ta obkroža in varuje anteno s premerom 5,4 metra, ki sledi satelitom na njihovi poti nad Zemljo. Objekt je plod slovenskega znanja: anteno je izdelalo podjetje Albatross Fly, krmilni sistem Pro Tehno in membransko kupolo podjetje Duol. »Cilj slovenskega konzorcija je postati vodilni dobavitelj zemeljskih postaj novim globalnim mrežam in operaterjem malih satelitov, ki so z revolucionarnim napredkom visokih tehnologij postali najhitreje rastoči sektor v vesoljski industriji,« pravijo v konzorciju Stream, ki ga vodijo v Centru odličnosti Vesolje-SI, kjer imajo že eno postajo za zajem podatkov iz satelitov v Pomjanu nad Koprom.
»Ko zajamemo podatke s satelita, delamo različne aplikacije,« pojasnjuje direktor centra Tomaž Rodič. S podatki iz satelitov in njihovo analizo lahko ugotovijo dogajanja na različnih področjih. Spremljajo lahko, denimo, kakovost in stanje voda, toploto v mestih, stanje v gozdovih po vetrolomu ali žledu, rast poljščin, širjenje invazivnih vrst rastlin, vpliv suše in poplav, morski promet … »Aplikacije so omejene samo s človeško domišljijo. Zaznavamo lahko od arheoloških najdišč pod zemljo do zrelosti grozdja,« je dejal vodja oddelka za satelitske komunikacije v Vesolje-SI Hubert Fröhlich. Rodič pa je dodal: »Velikokrat kmet bolje vidi dogajanje na polju iz podatkov iz satelita kot v živo.« Ti podatki so lahko koristni za državne in mestne ustanove, podjetja, zavarovalnice in druge, ki na njihovi podlagi lahko sprejemajo ustrezne ukrepe.
Na vprašanje, ali je poslovna priložnost v sami tehnologiji zemeljske postaje ali v analizi podatkov, je Fröhlich odgovoril, da ima njihova postaja prednosti pred drugimi, in sicer je cenejša, enostavnejša za montažo, lahko jo je prestaviti, membranska kupola je tanka in ne moti prenosa podatkov iz satelitov, porabi tudi manj energije. Z Duolovo membrano bodo testno prekrili tudi anteno na zemeljski postaji na Švedskem, ki je vse bolj izpostavljena močnemu vetru. Vendar pa so na trgu konkurenčni s celotnim paketom, torej tudi analizo podatkov. Podobno je pojasnil Rodič: »Zemeljska postaja ima določene prednosti že na samem trgu zemeljskih postaj. Ko to povežemo skupaj z našim procesiranjem podatkov, je dodana vrednost še večja. Še korak naprej bo interaktivno daljinsko zaznavanje, denimo video v realnem času iz vesolja. Ta trg zares še ne obstaja.«
Po njegovih besedah je Slovenija zelo dobro testno področje za satelitske prikaze, ker ima morje, gore in ravnine, kmetijstvo in gozdarstvo ter tako dalje: »Veliko aplikacij, ki so uporabne v Sloveniji, je lahko uspešnih tudi v drugih velikih regijah. Evropska vesoljska agencija zato velikokrat izkorišča potencial Slovenije in naše znanje, da marsikatere nove aplikacije lahko testiramo v Sloveniji.«
Center odličnosti je v sodelovanju z Agencijo za okolje dobil projekt DriDanube za spremljanje razvoja suše v Podonavju, ki združuje 12 držav. Podpisali pa so tudi dogovor o nameri za prenos tehnologije v Indijo, kjer bi satelitske podatke uporabljali za spremljanje porečja reke Ganges.
Flota satelitov iz evropskega programa Copernicus vsakih pet dni posname celotno Zemljo, zato lahko dostopajo do podatkov z vsega sveta. V prihodnosti pa bodo na ljubljanski zemeljski postaji lahko sprejemali tudi podatke iz slovenskega satelita. V Centru odličnosti so razvili satelit za opazovanje Zemlje Nemo HD. Njegova posebnost je kamera, ki omogoča video visoke ločljivosti. Ta v realnem času lahko zajame podatke in jih pošilja na zemeljsko postajo. Pred izstrelitvijo z raketo Vega mora Evropska vesoljska agencija iz Francoske Gvajane še končati testiranje satelita in finančno konstrukcijo. Izstrelitev stane 1,7 milijona evrov, za pripravo in zagon satelita je treba dodati še 600.000 evrov. Celoten projekt razvoja Centra odličnosti Vesolje-SI je bil vreden slabih deset milijonov evrov. V to vrednost poleg postaje sodijo tudi investicije v laboratorije, znanje in satelit. Program je bil sofinanciran iz evropskih strukturnih skladov.
Satelit Nemo HD bi lahko postal prvi slovenski satelit v vesolju. Mariborska fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko s slovenskim podjetjem Skylabs izdeluje tudi prvi slovenski nano satelit, ki bo poletel v vesolje. Mariborski satelit je manjši, saj ima pet kilogramov, medtem ko tehta Nemo HD 65 kilogramov. »Ne vemo, kdo bo prvi v vesolju. Oba sta v čakalni vrsti. Obstaja celo velika verjetnost, da ju bomo poslali z isto raketo,« je dejal Rodič.
V enem kontejnerju je nadzorna soba, v drugi strojnica za vzdrževanja nadtlaka v kupoli, ki se pravilno imenuje »radome«. Ta obkroža in varuje anteno s premerom 5,4 metra, ki sledi satelitom na njihovi poti nad Zemljo. Objekt je plod slovenskega znanja: anteno je izdelalo podjetje Albatross Fly, krmilni sistem Pro Tehno in membransko kupolo podjetje Duol. »Cilj slovenskega konzorcija je postati vodilni dobavitelj zemeljskih postaj novim globalnim mrežam in operaterjem malih satelitov, ki so z revolucionarnim napredkom visokih tehnologij postali najhitreje rastoči sektor v vesoljski industriji,« pravijo v konzorciju Stream, ki ga vodijo v Centru odličnosti Vesolje-SI, kjer imajo že eno postajo za zajem podatkov iz satelitov v Pomjanu nad Koprom.
»Ko zajamemo podatke s satelita, delamo različne aplikacije,« pojasnjuje direktor centra Tomaž Rodič. S podatki iz satelitov in njihovo analizo lahko ugotovijo dogajanja na različnih področjih. Spremljajo lahko, denimo, kakovost in stanje voda, toploto v mestih, stanje v gozdovih po vetrolomu ali žledu, rast poljščin, širjenje invazivnih vrst rastlin, vpliv suše in poplav, morski promet … »Aplikacije so omejene samo s človeško domišljijo. Zaznavamo lahko od arheoloških najdišč pod zemljo do zrelosti grozdja,« je dejal vodja oddelka za satelitske komunikacije v Vesolje-SI Hubert Fröhlich. Rodič pa je dodal: »Velikokrat kmet bolje vidi dogajanje na polju iz podatkov iz satelita kot v živo.« Ti podatki so lahko koristni za državne in mestne ustanove, podjetja, zavarovalnice in druge, ki na njihovi podlagi lahko sprejemajo ustrezne ukrepe.
Na vprašanje, ali je poslovna priložnost v sami tehnologiji zemeljske postaje ali v analizi podatkov, je Fröhlich odgovoril, da ima njihova postaja prednosti pred drugimi, in sicer je cenejša, enostavnejša za montažo, lahko jo je prestaviti, membranska kupola je tanka in ne moti prenosa podatkov iz satelitov, porabi tudi manj energije. Z Duolovo membrano bodo testno prekrili tudi anteno na zemeljski postaji na Švedskem, ki je vse bolj izpostavljena močnemu vetru. Vendar pa so na trgu konkurenčni s celotnim paketom, torej tudi analizo podatkov. Podobno je pojasnil Rodič: »Zemeljska postaja ima določene prednosti že na samem trgu zemeljskih postaj. Ko to povežemo skupaj z našim procesiranjem podatkov, je dodana vrednost še večja. Še korak naprej bo interaktivno daljinsko zaznavanje, denimo video v realnem času iz vesolja. Ta trg zares še ne obstaja.«
Od Slovenije do Indije
Po njegovih besedah je Slovenija zelo dobro testno področje za satelitske prikaze, ker ima morje, gore in ravnine, kmetijstvo in gozdarstvo ter tako dalje: »Veliko aplikacij, ki so uporabne v Sloveniji, je lahko uspešnih tudi v drugih velikih regijah. Evropska vesoljska agencija zato velikokrat izkorišča potencial Slovenije in naše znanje, da marsikatere nove aplikacije lahko testiramo v Sloveniji.«
Center odličnosti je v sodelovanju z Agencijo za okolje dobil projekt DriDanube za spremljanje razvoja suše v Podonavju, ki združuje 12 držav. Podpisali pa so tudi dogovor o nameri za prenos tehnologije v Indijo, kjer bi satelitske podatke uporabljali za spremljanje porečja reke Ganges.
V vesolje slovenski Nemo HD
Flota satelitov iz evropskega programa Copernicus vsakih pet dni posname celotno Zemljo, zato lahko dostopajo do podatkov z vsega sveta. V prihodnosti pa bodo na ljubljanski zemeljski postaji lahko sprejemali tudi podatke iz slovenskega satelita. V Centru odličnosti so razvili satelit za opazovanje Zemlje Nemo HD. Njegova posebnost je kamera, ki omogoča video visoke ločljivosti. Ta v realnem času lahko zajame podatke in jih pošilja na zemeljsko postajo. Pred izstrelitvijo z raketo Vega mora Evropska vesoljska agencija iz Francoske Gvajane še končati testiranje satelita in finančno konstrukcijo. Izstrelitev stane 1,7 milijona evrov, za pripravo in zagon satelita je treba dodati še 600.000 evrov. Celoten projekt razvoja Centra odličnosti Vesolje-SI je bil vreden slabih deset milijonov evrov. V to vrednost poleg postaje sodijo tudi investicije v laboratorije, znanje in satelit. Program je bil sofinanciran iz evropskih strukturnih skladov.
Satelit Nemo HD bi lahko postal prvi slovenski satelit v vesolju. Mariborska fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko s slovenskim podjetjem Skylabs izdeluje tudi prvi slovenski nano satelit, ki bo poletel v vesolje. Mariborski satelit je manjši, saj ima pet kilogramov, medtem ko tehta Nemo HD 65 kilogramov. »Ne vemo, kdo bo prvi v vesolju. Oba sta v čakalni vrsti. Obstaja celo velika verjetnost, da ju bomo poslali z isto raketo,« je dejal Rodič.
