Koalicijska pogodba: Projekt JEK2 se nadaljuje

Stranke, ki bodo sestavljale novo vlado – SDS, Nova Slovenija, SLS, Fokus in Demokrati –, so objavile koalicijsko pogodbo. Ta je spisana v 15 poglavjih na 35 straneh. Posamične rešitve so opredeljene skopo in faktografsko. Jutri bo v državnem zboru glasovanje o mandatarju. Spomnimo, kandidat Janez Janša ima podpise 48 poslancev, lahko pa računa na 50 glasov.

Kmetijstvo: Turistični evro za ogrožene kmetije

Na področju kmetijstva koalicijska pogodba postavlja hrano kot strateško surovino. Predvidena je razveljavitev »najbolj škodljivih ukrepov v Zakonu o zaščiti živali, ki jih je sprejela prejšnja vlada.« Prav tako je predvidena sprememba Strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki bo bolj prilagojena posebnostim slovenskega kmetijstva. Med strateškimi dokumenti je predvidena tudi priprava bele knjige kmetijstva, ki bi to panogo opredelil kot strateško.

Poudarjen je uravnotežen pristop med varovanjem narave in aktivnih gospodarjenjem z gozdovi ter upravljanje z divjadjo na način, »ki bo ljudem omogočal mirno življenje in delo«.

Za kmete bo vzpostavljen poseben model pokojninske in socialne varnosti na območjih z najtežjimi pogoji kmetovanja. Za krepitev manjših in družinskih kmetij so predvidene spodbude mlajšim in davčne razbremenitve.

Predvidena je debirokratizacija umeščanja kmetijskih objektov v prostor, investicije v namakalne sisteme in sisteme zaščite proti toči.

Predvidena je tudi uvedba »turističnega evra« za finančno pomoč območjem z omejitvenimi dejavniki za kmetovanje. Dobiček Slovenske družbe državnih gozdov pa se bo reinvestiral v gozdno lesno verigo s ciljem višanja dodane vrednosti. Predvidene so tudi spodbude lastnikov gozdov za bolj aktivno upravljanje.

Pripravili bodo tudi nov zadružni sistem s ciljem lažjega kmetovanja. Zadruge naj bi se združile v močne regijske sisteme, panožna zadruge se bodo še bolj specializirale in usmerile v razvoj blagovnih znamk ter skrajšanje dobavnih verig.

Kultura – kulturni bon za mlade

Kulturi ni odmerjenega prav veliko prostora, malo več kot ena stran med 36, a vendar je v pogodbi kar nekaj zanimivosti. Poleg pričakovanih sprememb sheme financiranja kulture in akcijskega načrta v kulturi, prenovitve zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, sprememb v zakonu o medijih, noveliranju Zakona o RTV in reviziji dosedanjega dela na ministrstvu za kulturo, najdemo veliko vsebinskih poudarkov, ki so bili v volilnem programu stranke Demokrati Anžeta Logarja, kar daje težo govoricam, da naj bi prav njim pripadel ta resor.

Gre za namero o vzpostavitvi pilotnega projekta kulturnega bona v višini 200 evrov ob dopolnitvi polnoletnosti, vzpostavitvi enotne podatkovne platforme e-kultura, internacionalizaciji kulture, nacionalni strategiji arhitekture in spremembah v javnih zavodih. Pogodba vsebuje tudi sprejetje zakona o slovenskem jeziku, ki bo naslavljal rabo slovenščine in kakopak ponovno vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve.

Demografija, družina in socialne zadeve: Družina kot osnovna celica

Poglavje o demografiji, družini in socialnih zadevah je eno daljših. Pričakuje se povečanje zaposlenosti in delovne aktivnosti, pa čeprav je bazen domače delovne sile izčrpan. Družinska politika bo temelj dolgoročnega demografskega razvoja, družina pa osnovna celica. Vrtec bo postopoma brezplačen za vse otroke. Socialna pomoč pa bo vezana na javna dela, kdor bo delo odklonil, bo imel nižjo pomoč. Pri dolgotrajni oskrbi bodo popravili krivice, ki naj bi bile storjene, pri stanovanjih pa vzpostavili enotni sistem stanovanjske podpore za mlade in mlade družine.

Zunanja politika: krepitev odnosov s »ključnimi« državami

V delu koalicijske pogodbe, posvečenem zunanji politiki in evropskim zadevam, prevladujejo predvsem abstraktne formulacije in malo konkretnih zavez o ukrepih, ki jih namerava nova vlada sprejemati na tem področju.

Iz pogodbe izhaja, da bo vlada vodila »aktivno, interesno usmerjeno in suvereno« zunanjo politiko, na katero stranke gledajo kot na »pomemben element zagotavljanja nacionalne varnosti«.

Slovenija bo v prihodnjem mandatu aktivno sodelovala pri oblikovanju politik Evropske unije, krepila svojo vlogo in vlogo slovenskih predstavnikov v evropskih institucijah, se aktivno vključevala v zakonodajne postopke ter učinkovito črpala evropska sredstva.

Za ta namen namerava vlada vzpostaviti »uravnotežen sistem upravljanja evropskih sredstev v mednarodnem kontekstu, ki zagotavlja večjo dostopnost sredstev, učinkovito zastopanje interesov ter usmerjenost v projekte z visoko dodano vrednostjo«. Pogodba napoveduje tudi aktivno sodelovanje države v mednarodnih institucijah in zvezi Nato ter povezovanje zunanje politike z varnostno.

Izstopajo tudi napovedi po krepitvi bilateralnih odnosov s »ključnimi« državami in državami Zahodnega Balkana ter krepitvi gospodarske diplomacije v sodelovanju z MGDŠ. Med nalogami novega zunanjega ministra bosta še vzpostavitev »koordiniranega modela internacionalizacije gospodarstva in razvojnega sodelovanja« ter priprava s tem povezane strategije. Vlada v nastajanju obljublja tudi več podpore slovenskim podjetjem pri vstopanju na tuje trge, »zlasti v sektorjih varnosti in obrambe«.

Nova vlada namerava prenoviti in okrepiti diplomatsko-konzularno mrežo »glede na strateške interese države«.

Slovenci v zamejstvu in po svetu: Odpiranje slovenskih hiš

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo v novem mandatu krepile sodelovanje s slovenskimi narodnostnimi skupnostmi v sosednjih državah in povezave »z uspešnimi posamezniki slovenskega porekla na gospodarskem, znanstvenem in kulturnem področju«. Med napovedanimi ukrepi izstopa odpiranje tako imenovanih slovenskih hiš v okoljih, kjer živi slovenska skupnost. »To bodo informacijski centri s funkcijo promocije slovenskega gospodarstva, turizma, kulture, znanosti, športa,« je navedeno v koalicijski pogodbi.

Gospodarstvo, delo in šport: program za dvig produktivnosti

Koalicija, ki združuje gospodarstvo in delo pod enoten resor, napoveduje uvedbo nacionalnega programa za dvig produktivnosti v prvem letu mandata za spodbujanje tehnološke modernizacije, digitalizacije, avtomatizacije, reinvestiranja dobičkov ter lažjega dostopa podjetij do razvojnega financiranja.

Načrtujejo vzpostavitev programa financiranja prebojnih razvojnih projektov sodelovanja podjetij in raziskovalnih institucij v višini sto milijonov evrov do leta 2030.

Napovedujejo več ukrepov za privabljanje tujcev, in sicer startup oziroma digital nomad vizum za privabljanje domačih in tujih podjetnikov in visokokvalificiranih kadrov ter poenostavitev postopkov zaposlovanja tujcev. Obljubljajo bolj fleksibilno poslovno in delovnopravno okolje za zagonska in hitrorastoča podjetja ter uvedbo študentskega s. o. in normiranega s. p. za upokojence.

Finance: Restriktivna javna poraba in nižanje davčnih bremen

Koalicijska pogodba na področju javnih financ kot ključni cilj poudarja stabilne, vzdržne in predvidljive javne finance ter dosledno upoštevanje fiskalnih pravil EU. To verjetno pomeni, da bo nova vlada davčne spremembe z večjim vplivom na javne finance uvajala postopno.

Jasno je predvidena restriktivnejša politika javne porabe. Zgornja meja rasti izdatkov v obdobju mandata ne sme preseči inflacije. To lahko pomeni, da bo vlada morala poseči v obstoječi sistem javnih plač.

Davčna politika bo usmerjena v oblikovanje predvidljivega, konkurenčnega in razvojno naravnanega davčnega in poslovnega okolja, brez novih davkov, razen v primeru sočasne razbremenitve na drugih davčnih področjih, je zapisano v koalicijski pogodbi.

Med konkretnimi ukrepi pa načrtuje spremembo dohodninske lestvice z ukinitvijo 50-odstotnega dohodninskega razreda. Najvišja obdavčitev bo znašala 40 odstotkov. Splošna davčna olajšava, ki zdaj znaša 5552 evrov, se bo postopno višala in usklajevala z minimalnimi življenjskimi stroški. Uvaja se tudi nova davčna olajšava v višini 3000 evrov za mlajše od 29 let. Uvedena naj bi bila tudi družinska dohodnina, verjetno po nemškem vzoru.

Del davčnih sprememb je tudi socialna oziroma razvojna kapica, ki naj bi se oblikovala pri 2,5-kratniku oziroma trikratniku povprečne plače, ter preoblikovanje in poenostavitev sistema normirancev. Oba predloga nekako dopolnjujeta že sprejete ukrepe interventnega zakona.

Na področju razbremenitve gospodarstva je predvidena nadgradnja oziroma širitev davčnih olajšav. Znižanje obdavčitve dobičkov podjetij ni izrecno navedena, je pa predvidena zagotovitev mednarodno konkurenčnega in stabilnega sistema davka od dohodka pravnih oseb. Kot kaže, se bodo v prvem koraku usmerili v zmanjšanje obremenitve reinvestiranih dobičkov.

Predvidena sta tudi poenostavitev obdavčitev kapitalskih dobičkov in spodbujanje kapitalskega trga in vlaganj, kjer pa konkretni ukrepi niso navedeni. Je pa predviden prenos celotnega državnega premoženja na novoustanovljeni demografski sklad, ki bo namenjen dolgoročni stabilnosti pokojninskega sistema.

Po hrvaškem vzoru je predvidena tudi uvedba brezplačnega paketa osnovnih bančnih storitev za vse, ki prejemajo redne prihodke.

Okolje in prostor: Stanovanja in sežig odpadkov

Na področju okolja in prostora podobno kot že nekaj vlad pred njimi predvidevajo poenostavitev in pospešitev postopkov umeščanja v prostor, pri čemer bo molk organa pomenil soglasje k podani vlogi. Poseben poudarek naj bi dali projektom gradnje stanovanj, skupaj z uporabo praznih ali slabo izkoriščenih stanovanj in zemljišč in nižjimi davki za oddajanje stanovanj. Za ta namen bodo popisali tudi vsa degradirana območja in okrepili sodelovanje z občinami. Za mlade pa bodo uredili jamstvene in subvencionirane posojilne sheme.

Podobno pohitritev postopkov namerava vlada uvesti za izkoriščanje naravnih mineralnih surovin, s katerimi Evropska unija ni bogata, a nove rudnike je zelo zapleteno urejati. Eden od virov so odpadki, pri čemer nova vlada podpira njihovo predelavo v toplotno in električno energijo oziroma sežigalnice.

Preverili pa bodo tudi večje infrastrukturne in okoljsko sporne projekte. Posebej so zapisali, da bodo izvedli celovito revizijo projekta gradnje kanala C0.

Obramba: konec Dovosa, revizija sumljivih nakupov

V ospredju poglavja o obrambi so kadri, stabilizacija kadrovskih tokov in uravnoteženje profesionalne ter rezervne sestave. Pogodba napoveduje povečanje deleža vojakov v celotni sestavi in zajezitev nesorazmerij v strukturi visokih činov. Nadaljevali se bodo nakupi vojaške opreme in orožja, uvajanje brezpilotnih sistemov, umetne inteligence, naprednega elektronskega bojevanja in robotike.

Znova je obljubljena vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine. Ukinjen bo orožarski holding Dovos, nepregledne nakupe pa čaka revizija. V šole želijo vključiti vsebine varnostne in državljanske odpornosti.

Boljšega statusa se lahko nadejajo gasilci in drugi s področja zaščite in reševanja. Poleg nadgradnje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami napovedujejo še nadgradnjo klicnih centrov 112 in sistema potisnih sporočil za hitro alarmiranje prebivalstva.

Na več podpore lahko računajo veterani vojne za Slovenijo leta 1991, zagotovili pa bodo tudi dostojen pokop žrtev vseh totalitarnih režimov.

Zdravstvo: Konec vojne z zdravniki

»Konec vojne z zdravniki je ena od alinej poglavja o zdravju«, način doseganja pa ni opisan. Izboljšan bo status medicinskih sester, strežnikov in tehničnega osebja. Pacient bo postavljen v osredje zdravstvenega sistema, njegovo zdravstveno obravnavo bo plačal ZZZS. Čakalne dobe bodo skrajševali z vsemi licenciranimi izvajalci, zasebni licencirani izvajalci bodo vključeni v javno mrežo. Predvidena sta enotni informacijski sistem in debirokratizacija.

Zdravstveni sistem bo del kritične infrastrukture. ZZZS bo reformiran, javni zdravstveni zavodi pa bodo postali javne gospodarske družbe. Koalicijska pogodba predvideva pospešitev investicij. 

Infrastruktura in energetika: Preučitev rokov za uporabo premoga

Na področju infrastrukture so podpisniki koalicijske pogodbe pozornost namenili aktualnemu dogajanju na avtocestah, ko zaradi del na številnih odsekih nastajajo dolgi zastoji. »Vsi gradbeni posegi na prometnicah, ki ovirajo tekoč potek prometa, se izvajajo tudi pomoči,« so zapisali.

Omenimo, da bodo pri tem trčili ob kadrovske omejitve gradbenih izvajalcev, saj imajo ob številnih gradbiščih premalo delavcev. »Kjer je možno vozne pasove enostavno sproti širiti in ožiti, se dela ne izvajajo v času prometnih konic,« so še zapisali.

Med predlogi je tudi, da se kot pomemben kriterij izbire najugodnejših izvajalcev poleg cene določi tudi rok izvedbe. Danes sicer rok postavljajo javni naročniki. Koalicijska pogodba ob tem obljublja še nadaljnji razvoj prometne infrastrukture ter pospešitev umeščanja v prostor.

V isti resor kot prometna infrastruktura bo v novi vladi sodila tudi energetika. Pri tem se napovedujejo večje spremembe, saj koalicija napoveduje prizadevanja za odpravo kuponov CO₂ na evropski ravni ter preučitev rokov za uporabo premoga.

Trenutna letnica za izstop iz premoga je sicer 2033. Prihajajoča vlada ob tem obljublja nadaljevanje projekta Jek 2 in male modularne reaktorje, razvoj hidroenergije ter »preostalih racionalnih obnovljivih virov, kamor pa ne štejemo vetrne energije«.

Pravosodje – Nad korupcijo s Skokom

Ena od zavez koalicije na področju pravosodja je skrajševanje sodnih postopkov ter povečanje učinkovitosti sojenja: k temu naj bi pomagalo zaključevanje postopkov po instančni poti brez vračanja zadev na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Za vzpostavitev sistema imenovanja in položaja sodnikov je predvidena uvedba poskusnega mandata pred trajnim imenovanjem ter določitvijo meril in postopkov imenovanja – tudi za ustavne sodnike.

Nova organiziranost za pregon korupcijskih dejanj funkcionarjev, javnih uslužbencev in nosilcev javnih pooblastil Skok vključuje tudi integriranje obstoječe Komisije za preprečevanje korupcije vanj. Za obtožnice, ki jih bi vložil Skok, predvidevajo tudi ustanovitev specializiranih oddelkov sodišč na vseh stopnjah.

Vzpostaviti nameravajo sistem izvršbe denarnih kazni na socialne transferje, razširiti ukrepe kaznovanja za hujša nasilna kazniva dejanja za storilce, starejše od 16. let, ter uvesti prekršek poveličevanja totalitarnih simbolov na enoten način za vse totalitarne sisteme.

Notranje zadeve in javna uprava – rotacija uradnikov na vodilnih položajih

Ob posodobitvi opreme policije in pregledu birokratskih postopkov policistov (z namenom poenostavitve in odprave nepotrebnih) sta najavljeni ponovna vzpostavitve avtocestne policije in ureditev romske problematike z ustrezno spremembo zakonodaje. Dosledno nameravajo zavračati ilegalne migrante, ki niso begunci in k nam ne vstopajo iz nevarne države.

Ob uvedbi obvezne rotacije za nekatere uradnike na vodstvenih položajih (s področja javnih naročil, upravnih postopkov, nadzornih funkcij) pa so naznanili tudi uvedbo aplikacije eSlovenija kot enotnega digitalnega okna za vse javne storitve, dokumente in e-podpise.

Prav tako bi začeli postopke za ustanovitev pokrajin ter premestitev državnih institucij po celotni državi. Za vsako storitev države bi uvedli informativni strošek, uzakonili redno letno testiranje za droge za funkcionarje plačilnega stebra na državni ravni, nevladne organizacije pa bi financirali prek odstotka dohodnine.

Lokalna samouprava, kohezija in regionalni razvoj: ustanovitev pokrajin

V zadnjem desetletju so se regionalne razlike povečevale, česar ni mogla preobrniti nobena vlada. Tudi prihajajoča koalicija obljublja krepitev regionalnega razvoja z večjo vlogo regij in regionalnih središč ter zmanjševanje razvojnih razlik med regijami. Obljubljajo prenos določenih državnih funkcij in javnih storitev na regionalno raven.

Pri tem napovedujejo uvedbo pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave, opredelitev vloge in statusa regij ter njihovega formalnega položaja v sistemu upravljanja države. Avtonomija lokalnih skupnosti pri določanju razvojnih prioritet naj bi se povečala, kar je nadaljevanje politike trenutne vlade.

Pri koriščenju evropskih sredstev napovedujejo poenostavitev postopkov ter pospešitev umeščanja v prostor za razvojne projekte in poenostavitev postopkov za zagotavljanje zemljišč za projekte v javnem interesu.

 

Članek bomo sproti dopolnjevali.