Koliko lahko država iztrži za Abanko

Privatizacija: Kdo so potencialni kupci in kako banka posluje
Objavljeno
11. oktober 2018 17.26
Posodobljeno
11. oktober 2018 17.26
Abanka je druga največja banka v državi, prodana bo strateškemu vlagtelju. Foto Jože Suhadolnik
Glede na poslovanje Abanke Vipa v zadnjih 12 mesecih lahko država pričakuje, da bodo najboljše ponudbe za Abanko presegle 560 milijonov evrov, kolikor znaša njen kapital.

SDH je objavil postopke prodaje Abanke. Prodajni postopek vodi francoski BNP Paribas, ki bo do 26. oktobra zbiral interesente za nakup. BNP Paribas bo nato izbrane zainteresirane stranke povabil k nezavezujočim ponudbam in v zadnjem krogu izbora še k zavezujočim ponudbam. Stranke, ki bodo prišle v drugi krog, bodo prejele podrobne podatke o načrtovanem prodajnem postopku, je še zapisano v sporočilu. Cilj prodaje je iztržiti najvišjo ceno, banka pa se prodaja v celoti.


Kdo so potencialni kupci


Med potencialnimi kupci se omenjajo madžarska banka​ OTP, lastnik NKBM Apollo in italijanska Intesa Sanpaolo, ki je v Slovenijo pred leti vstopila s prevzemom Banke Koper (lani je italijanska banka prenehala uporabljati ime slovenske banke).
Od omenjenih treh kandidatov je novinec v Sloveniji banka​ OTP​, ki pa se močno širi v regiji. Letos je prevzela poslovanje francoske Societe Generale v Hrvaški, Bolgariji in Albaniji. Od francoske banke bo OTP verjetno prevzela tudi poslovanje v Srbiji, Črni gori, Makedoniji in Moldaviji.


Kako posluje Abanka


Abanka je imela v letošnjem prvem polletju precej večji dobiček kot lani, vendar ji opazno usihajo čiste obresti. V letošnjem prvem polletju so dosegle 29,9 milijona evrov, kar je petino manj kot v istem obdobju lani. Čiste provizije so se zmanjšale za štiri odstotke in ob polletju znašajo 18,5 milijona evrov.

Se pa medletno izboljšuje donosnost poslovanja. Polletni dobiček je poskočil za petino in je znašal 39,9 milijona evrov. Rast je posledica precej večjih kapitalskih dobičkov. Finančne naložbe so v prvem polletju letos banki prinesle 17,9 milijona evrov dobička, v istem času lani pa le 5,4 milijona evrov.

Donos kapitala, ustvarjen v zadnjih 12 mesecih, znaša 8,5 odstotka, kar je primerljivo z NLB, ki je (ob izključitvi enkratnih dogodkov). Banki se je v prvem polletju nekoliko zmanjšal obseg danih kreditov nebančnemu sektorju, ki znaša 1,92 milijarde evrov. Obseg depozitov se je nekoliko povečal in znaša 2,88 milijarde evrov. Kapital banke je ob polletju znašal 558 milijonov evrov in že vključuje izplačilo dividend.


Kako je Abanka nastala


Lani je Abanka zbrala 73,7 milijona evrov čistih obresti, kar je šest odstotkov manj kot leta 2016. So se pa za štiri odstotke povečale čiste provizije, ki so lani znašale 40,7 milijona evrov. Drugih neobrestnih prihodkov je bilo lani precej manj kot predlani, kar je tudi glavni vzrok, da se je lani za kar 44 odstotkov zmanjšal čisti dobiček. Znašal je 42,6 milijona evrov.
Zgodovina Abanke sega v leto 1955, ko je bila ustanovljena kot podružnica Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino. Banka se je kasneje preimenovala v Jugobanko.

Še pred osamosvojitvijo je Abanka leta 1989 izstopila iz sistema Jugobanke in se oblikovala v delniško družbo. Leta 2002 je prevzela in pripojila Banko Vipa. V sklopu sanacije slovenskega bančnega sistema se je Abanki leta 2015 pripojila še Banka Celje.