

Na številnih poslovnih konferencah ne manjka velikih besed o diagnozi naše družbe in o vizijah ter sanjah. A neredko manjkajo besede o izvedbi in seveda tudi izvedba sama.
V novem podkastu smo v Portorožu, kjer je potekal kongres Združenja Manager, združili akademsko in podjetniško oziroma gospodarstvo sfero. Z dvema profesorjema in dvema podjetnikoma smo razčlenili vprašanje, kako bi lahko Slovenija in Evropska unija ostali konkurenčni v časih zapiranja trgov in geopolitičnih pretresov.
Ugotovili smo, to lahko poslušate v podkastu Supermoč, da ključni izziv ni pomanjkanje idej, temveč premajhna sposobnost njihove pretvorbe v rezultate.


Sistem, na katerem je EU gradila uspeh – jasna pravila in močne institucije – je načet. Svetovna gospodarstva se zapirajo, predvidljivosti je manj. Unija mora, ob ZDA in Kitajski, na novo določiti svojo konkurenčno držo, ne da bi opustila odprtost, ki je vir njene produktivnosti.
Slovenski razvojni dokumenti iz leta 2017 ne ustrezajo današnjemu kontekstu. Potreben je nov, operativen okvir: jasna usmeritev, merljivi mejniki, odgovorni nosilci in časovnice. Za EU to pomeni tudi racionalizacijo odločanja, zlasti pri zunanji politiki in politikah konkurenčnosti, kjer zamujanje zahteva visoko ceno.
Evropa ne more več varnosti implicitno prenašati na zunanje izvajalce. Višji obrambni izdatki bodo tekmovali za proračunski prostor z izobraževanjem, raziskavami in javnimi storitvami. Rešitev je v večji produktivnosti in pametnejši alokaciji — varnost kot okvir, znotraj katerega gospodarstvo lažje investira, ne pa kot zavora rasti.
V podkastu Supermoč:
Prof. Mojmir Mrak: Zakaj je stara strategija neuporabna in kako naj je videti nova.
Prof. Andreja Jaklič: Kako zadržati in privabiti talente, da bodo priložnosti doma resnične.
Medeja Lončar: Kaj se lahko naučimo od držav, ki so investicije pritegnile hitreje od nas.
Borut Čeh: Zakaj je vseživljenjsko učenje najmočnejši pospeševalnik produktivnosti.


Hrvaški je z davčnimi in pokojninskimi reformami ter fokusom na IT in turizem uspelo pospešiti pritok kapitala. Romunija se utrjuje kot industrijsko-tehnološko središče. Primeri niso za slepo kopiranje, so pa uporabni za oblikovanje lastnega, sektorjem prilagojenega pristopa.


Nadgradnja strategije – nova nacionalna razvojna mapa s tremi do petimi jasnimi prioritetami, KPI-ji ter odgovornostjo po resorjih.
Odločanje v EU – podpora reformam, ki skrajšujejo cikle sprejemanja odločitev na področjih konkurenčnosti in zunanje politike.
Varnostni okvir – večletno usklajevanje obrambnih izdatkov z investicijami v produktivnost, R&R in digitalno/energetsko preobrazbo.
Talenti & FDI – hitri postopki za visokokvalificirane kadre, ciljno privabljanje investicij v panoge z največjo dodano vrednostjo.
Učenje kot infrastruktura – obvezni letni programi nadgrajevanja znanj v podjetjih; javno-zasebna partnerstva za prenos tehnologij.
Izzivov ni manj, je pa več instrumentov. Evropa bo konkurenčna, če bo hitrejša in bolj osredotočena, Slovenija pa, če bo svoje ambicije pretopila v operativne načrte. Vizije ostanejo dragocene, a šele izvedba ustvarja blaginjo.
Komentarji