Konkurenčnost, varnost, talenti: načrt za preživetje Evrope

Na številnih poslovnih konferencah ne manjka velikih besed o diagnozi naše družbe in o vizijah ter sanjah. A neredko manjkajo besede o izvedbi in seveda tudi izvedba sama.

V novem podkastu smo v Portorožu, kjer je potekal kongres Združenja Manager, združili akademsko in podjetniško oziroma gospodarstvo sfero. Z dvema profesorjema in dvema podjetnikoma smo razčlenili vprašanje, kako bi lahko Slovenija in Evropska unija ostali konkurenčni v časih zapiranja trgov in geopolitičnih pretresov.

Ugotovili smo, to lahko poslušate v podkastu Supermoč, da ključni izziv ni pomanjkanje idej, temveč premajhna sposobnost njihove pretvorbe v rezultate.

Izvršilna vrzel

Na domačih kongresih in strokovnih srečanjih, kot je bil nedavni kongres Združenja Manager, je bilo čutiti, da smo še vedno pred t. i. »dolino smrti«, med idejo in prakso. V podkastu Supermoč, ki smo ga posneli na terenu, v Portorožu v času kongresa, je profesor Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete opozoril, da se slovenske sanje in vizije ponavljajo že leta; vprašanje je, kdo in kako jih izvede.

Razkorak ni le nacionalen – z njim se sooča tudi EU, kjer je odločanje pogosto prepočasno za cikle globalne konkurence.

Evropa v času moči

Sistem, na katerem je EU gradila uspeh – jasna pravila in močne institucije – je načet. Svetovna gospodarstva se zapirajo, predvidljivosti je manj. Unija mora, ob ZDA in Kitajski, na novo določiti svojo konkurenčno držo, ne da bi opustila odprtost, ki je vir njene produktivnosti.

Strateški ponovni zagon

Slovenski razvojni dokumenti iz leta 2017 ne ustrezajo današnjemu kontekstu. Potreben je nov, operativen okvir: jasna usmeritev, merljivi mejniki, odgovorni nosilci in časovnice. Za EU to pomeni tudi racionalizacijo odločanja, zlasti pri zunanji politiki in politikah konkurenčnosti, kjer zamujanje zahteva visoko ceno.

Varnost kot ekonomska spremenljivka

Evropa ne more več varnosti implicitno prenašati na zunanje izvajalce. Višji obrambni izdatki bodo tekmovali za proračunski prostor z izobraževanjem, raziskavami in javnimi storitvami. Rešitev je v večji produktivnosti in pametnejši alokaciji — varnost kot okvir, znotraj katerega gospodarstvo lažje investira, ne pa kot zavora rasti.

Talenti in tuje investicije

»Priložnosti morajo biti doma vidne in dosegljive,« poudarja prof. Andreja Jaklič s FDV. Privlačno okolje za domače in tuje kadre pomeni posodobljen izobraževalni sistem, spodbude za vseživljenjsko učenje in manj trenj za visokokvalificirane priseljence.

Tuje neposredne investicije niso le kapital; so prenos znanja, tehnologij in standardov. Medeja Lončar iz Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija opozarja, da tekmujemo s sosedami, ki so agresivno poenostavile pogoje in ciljno gradile ekosisteme. Slovenija mora prepoznati in tržno upravljati svoje komparativne prednosti.

Lekcije iz soseščine

Hrvaški je z davčnimi in pokojninskimi reformami ter fokusom na IT in turizem uspelo pospešiti pritok kapitala. Romunija se utrjuje kot industrijsko-tehnološko središče. Primeri niso za slepo kopiranje, so pa uporabni za oblikovanje lastnega, sektorjem prilagojenega pristopa.

Produktivnost in znanje

»Najcenejša izguba je izguba radovednosti,« pravi Borut Čeh iz Labene. Podjetja, ki sistematično vlagajo v znanje, hitreje absorbirajo tehnologije in prehajajo iz projektov v ponovljive procese. Multikulturne ekipe in dostop do globalnih kompetenc delujejo kot pospeševalnik, je prepričan.

Podkast Supermoč v živo iz Portoroža. FOTO: Luka Maček

Kje začeti: pet premikov

Nadgradnja strategije – nova nacionalna razvojna mapa s tremi do petimi jasnimi prioritetami, KPI-ji ter odgovornostjo po resorjih.

Odločanje v EU – podpora reformam, ki skrajšujejo cikle sprejemanja odločitev na področjih konkurenčnosti in zunanje politike.

Varnostni okvir – večletno usklajevanje obrambnih izdatkov z investicijami v produktivnost, R&R in digitalno/energetsko preobrazbo.

Talenti & FDI – hitri postopki za visokokvalificirane kadre, ciljno privabljanje investicij v panoge z največjo dodano vrednostjo.

Učenje kot infrastruktura – obvezni letni programi nadgrajevanja znanj v podjetjih; javno-zasebna partnerstva za prenos tehnologij.

Zaključek

Izzivov ni manj, je pa več instrumentov. Evropa bo konkurenčna, če bo hitrejša in bolj osredotočena, Slovenija pa, če bo svoje ambicije pretopila v operativne načrte. Vizije ostanejo dragocene, a šele izvedba ustvarja blaginjo.